1. |
2. |
3. |
4. Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtniciMiha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar Damnjanović, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1162; Downloads: 121
 Full text (367,52 KB)
This document has many files! More... |
5. Analiza in primerjava detektivske dejavnosti med Slovenijo, Nemčijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Nered, 2019, undergraduate thesis Abstract: Detektivska dejavnost je v Sloveniji urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), v katerem je na enem mestu strnjen celosten nabor pravic, dolžnosti, upravičenj in omejitev detektiva in predpisano obvezno usposabljanje kandidatov za detektive pred pridobitvijo licence. Usposabljanje, bodisi obvezno ali neobvezno, je pomembno za delo detektiva, vendar pa je za uspešnost detektivskega dela bistveno, da je zastavljeno smiselno in temelji tudi na zadostnem praktičnem delu, pri katerem si posameznik pridobiva izkušnje iz stvarnih primerov. Kljub temu da se v izbranih državah razlikujejo zahteve za pridobitev licence, predpisano usposabljanje, pa tudi nabor upravičenj, je skupno vsem, da vsa upravičenja niso rezervirana za uporabo zgolj detektivom, temveč lahko nekatera uporablja prav vsak, ki želi potešiti svojo raziskovalno žilico. Detektivi v Nemčiji, Sloveniji in ZDA po enakih standardih razlikujejo zaseben prostor od javnega, kjer lahko pod določenimi pogoji uporabljajo nekatera upravičenja. Vendar pa z vidika posega v pravico do zasebnosti ugotovimo, da se le-ta v Sloveniji in Nemčiji obravnava kot zavarovana temeljna človekova pravica, medtem ko je pravica do zasebnosti v ZDA precej bolj ohlapno zajeta in dopušča detektivom po evropskih standardih nekatere nedopustne možnosti.
Kljub razlikam v velikosti držav, njihovi gospodarski moči in izkušenosti na področju detektivske dejavnosti se Slovenija z najkrajšo zgodovino detektivstva brez dvoma lahko pohvali z zavidljivo zakonsko ureditvijo detektivske dejavnosti. Vendar pa se na področju usposabljanja in upravičenj detektiva porajajo dvomi o učinkovitosti in smiselnosti ter težijo k dopolnitvam in korekcijam. S tem pa se lahko detektivska dejavnost postavi še na višjo raven in morebiti detektivi sčasoma zavzamejo višji položaj v družbi.
Keywords: diplomske naloge, detektivska dejavnost, usposabljanje, detektivska upravičenja
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 1105; Downloads: 443
Full text (1,27 MB) |
6. Vloga detektiva pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBoštjan Ban, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo detektivskega poklica na področju kontrole in nadzora bolniškega staleža nad zaposlenim delavcem. Za pravilno in strokovno razumevanje vloge detektiva in detektivskega poklica so na začetku naloge opredeljeni temeljni pojmi, kot so detektiv, detektivska dejavnost, delovno področje detektiva, upravičenja detektiva, prepovedi detektiva, bolniški stalež, bolniška odsotnost, bolniški dopust, posledice izkoriščanja bolniškega staleža, kontrola in nadzor bolniškega staleža, slovenska zakonska ureditev bolniškega staleža, zloraba bolniške odsotnosti z dela in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skozi diplomsko nalogo je bilo ugotovljeno, kdo lahko opravlja detektivsko dejavnost in s katerimi metodami dela se pri svojem vsakdanjem delu srečuje. V nadaljevanju je bil podrobneje preučen bolniški stalež oziroma bolniška odsotnost zaposlenega z dela ter dejavniki izkoriščanja bolniške odsotnosti. V diplomski nalogi je bila temeljno opredeljena kontrola bolniškega staleža in nadzor bolniškega staleža, ugotovljene so bile razlike med tovrstnim detektivskim delom in oba pojma podrobneje opisana. Razčlenjena je bila slovenska zakonodaja na področju bolniške odsotnosti, s katero se detektivi srečujejo pri svojem delu. Opisan je bil tudi temeljni institut pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža, to je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Največji poudarek v diplomski nalogi temelji na bolniškem staležu, saj je zloraba pravice o zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe najbolj obsežna vrsta detektivskega dela med detektivi. Zaradi boljše opredelitve in lažjega razumevanja tematike ter potrditve ugotovitev so v diplomski nalogi predstavljeni štirje detektivski primeri nadzora bolniškega staleža in en primer sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Diplomska naloga vsebuje tudi intervju, ki je bil posredovan štirinajstim slovenskim detektivom.
Keywords: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, naloge, pooblastila, nadzor, bolniški stalež, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 2083; Downloads: 367 (1 vote)
Full text (1,05 MB) |
7. Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva : magistrsko deloBernarda Škrabar Damnjanović, 2017, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, operativne metode, magistrska dela
Published in DKUM: 08.06.2017; Views: 2785; Downloads: 313 (1 vote)
Full text (1,62 MB) |
8. |
