1. |
2. |
3. Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN EKSISTENCIONALNE SKRBI PRI PACIENTIH S KONČNO LEDVIČNO ODPOVEDJOStanka Hebar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja.
V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre.
V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo.
Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Keywords: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 3006; Downloads: 355
 Full text (1,70 MB) |
4. Srčnožilne bolezni in kronična ledvična odpovedRobert Ekart, Radovan Hojs, Tanja Hojs-Fabjan, Breda Pečovnik-Balon, Benjamin Dvoršak, 2003, professional article Abstract: Izhodišča. Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti bolnikov s kronično ledvično odpovedjo. V primerjavi s splošno populacijo je tveganje bolnikov s kronično ledvično odpovedjo za nastanek srčnožilnih bolezni 10- do 2-krat večje. Visoka prevalenca srčnožilnih bolezni med bolniki ob pričetku nadomestnega zdravljenja kronične ledvične odpovedi z dializo nakazuje domnevo, da se začne pospešen proces ateroskleroze že na začetni stopnji kronične ledvične odpovedi. Zaključki. Opisana je vloga znanih in manj znanih dejavnikov tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, ki so pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo pogosto prisotni in delujejo aditivno. Preprečevanje in zdravljenje srčnožilnih bolezni pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo je v prihodnosti velik izziv nefrologom.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1526; Downloads: 71
 Link to full text |
5. Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.Benjamin Dvoršak, 2014, dissertation Abstract: Uvod
Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem.
Bolniki in metode
Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo.
Rezultati
Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja.
Zaključki
Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Keywords: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Published in DKUM: 11.02.2014; Views: 2935; Downloads: 166
Full text (12,27 MB) |
