Search the digital library catalog

Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior', 'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot' (94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g). 'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent', v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 3067; Downloads: 298
Full text (1,10 MB)

Abstract: V letu 2008 smo na posestvu Vinogradništva Slavinec (Mihalovci) ugotavljali vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in 'Šipon'. Temperatura jagod pri sorti 'Šipon' (2. 8. 2008, 11:30— 12:00) na zunanji strani grozda je bila pri defoliaciji večja za 1,3 ° C od notranje strani grozda, pri kontroli na grozdih, izpostavljenih soncu (GS), pa je bila večja za 1,2 ° C. Na grozdih pod listi (GL) ni bilo statistično značilnih razlik med zunanjo in notranjo stranjo grozda (p = 0,05). Podobne razlike so bile tudi pri sorti 'Rizvanec'. V oblačnem dnevu (20. 7. 2008) ni bilo statistično značilnih razlik. Največja razlika (11,4° C) med temperaturo zraka in temperaturo jagod je bila pri sorti 'Rizvanec´ (13. 7. 2008) na zunanji strani grozda izpostavljenega soncu pri kontroli (GS). Pri defoliaciji je bila največja vsebnost sladkorja ('Rizvanec' 82 °Oe, 'Šipon' 77 °Oe), ter najmanjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ( 'Rizvanec' 5,3 g/l, 'Šipon' 8,7 g/l) in jabolčne kisline ('Rizvanec' 1,7 g/l, 'Šipon' 5,7 g/l). Pri sorti 'Rizvanec' defoliacija ni vplivala na oploditev (kontrola 110, defoliacija pa 121 jagod na grozd). Pri sorti 'Šipon' je bilo pri defoliaciji manjše število jagod na grozd (87) v primerjavi s kontrolo (107).
Keywords: vinska trta, defoliacija, temperatura jagod, sladkor, kisline
Published in DKUM: 19.10.2009; Views: 3300; Downloads: 407
Full text (21,29 MB)