1. Humani biomonitoring izpostavljenosti težkim kovinam in njihov potencialni učinek na zdravje prebivalcev Slovenije in Evropske unije med leti 2011 in 2014Barbara Novak, 2021, master's thesis Abstract: Humani biomonitoring je znanstveno razvit pristop za ocenjevanje izpostavljenosti ljudi kemikalijam, ki temelji na merjenju in spremljanju sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih. V magistrskem delu smo za obdobje med leti 2011 in 2014 s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter dosedanjih raziskav na področju humanega biomonitoringa preučili izpostavljenost prebivalcev Slovenije in Evropske unije težkim kovinam in njihovemu potencialnemu vplivu na zdravje. Vsako izmed težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen) smo med seboj primerjali po posameznih biomarkerjih (kri, urin, humano mleko, lasje). Osredotočili smo se na referenčne vrednosti pri odraslih preiskovancih obeh spolov s povprečno starostjo med 18 in 49 leti. V raziskavah so bili najpogosteje uporabljeni biomarkerji kri, urin in humano mleko. V slovenski raziskavi je za višje ostanke težkih kovin v krvi in urinu v povprečju dovzetnejši moški spol, medtem ko je ženski spol dovzetnejši glede ostankov živega srebra v laseh. V preostalih študijah Evropske unije so moški v povprečju dosegli višje ostanke težkih kovin v krvi, ženski spol pa je višje ostanke težkih kovin dosegel v urinu. Predlagane referenčne vrednosti ostankov posameznih težkih kovin glede na preučevane biomarkerje so bile najpogosteje presežene v krvi, urinu in manj pogosteje v humanem mleku in laseh. Izpostavljenost splošnega prebivalstva težkim kovinam kadmija, svinca, živega srebra in arzena je nizka. Obremenjenost z merjenimi težkimi kovinami v splošnem ne predstavlja tveganja za preiskovano populacijo.
Keywords: humani biomonitoring, biološki označevalec, težke kovine, biokemijske analize, referenčne vrednosti
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1034; Downloads: 144
 Full text (1,30 MB) |
2. Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbiBarbara Novak, 2018, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki.
Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu.
Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Keywords: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1554; Downloads: 429
Full text (898,49 KB) |
3. Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistemaBarbara Novak, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Keywords: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 1690; Downloads: 183
Full text (1,22 MB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA DANSKEGA DAVKA NA NEPREMIČNINE S PREDLAGANIMI REŠITVAMI OBDAVČITVE NEPREMIČNIN V SLOVENIJIBarbara Novak, 2013, master's thesis Abstract: Tema magistrske naloge je davek na nepremičnine. Davek na nepremičnine je eden izmed najstarejših vrst davkov, ki ga poznajo številne države. Slovenija zaenkrat nima davka na nepremičnine, kot ga poznajo razvite države, čeprav ima različne oblike dajatev, ki imajo naravo davka na nepremičnine. Vendar je to področje precej nekonsistentno urejeno in povzroča številne anomalije v praksi. Z namenom urediti to področje in vpeljati davek na nepremičnine, ki bi bil primerljiv z rešitvami v razvitih državah, je bil v Sloveniji pripravljen Predlog Zakona o davku na nepremičnine. Osnova za vpeljavo takšnega davka pa so seveda urejene nepremičninske evidence. Nepremičninske evidence je Slovenija uspela vzpostaviti v preteklih nekaj letih, vendar pa zaenkrat še vedno ni uspela vpeljati davka na nepremičnine. Ker se je ob Predlogu Zakona o davku na nepremičnine pojavilo kar precej kritik in pomislekov, smo raziskali, kako je področje obdavčitve nepremičnin urejeno v razvitih državah. V povezavi s slovenskim predlogom davka na nepremičnine se je v strokovnih krogih pogosto kot zgled navajala Danska, zato smo v nalogi podrobneje analizirali, kako ima Danska urejeno področje obdavčitve nepremičnin. Analiza je pokazala, da obstajajo precejšnje specifike ureditve tega področja na Danskem, kar otežuje možnost neposredne primerjave področja obdavčitve nepremičnin na Danskem s predlaganim v Sloveniji.
Keywords: davčni sistem, premoženjski davki, davek na nepremičnine
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2229; Downloads: 360
Full text (3,41 MB) |
5. Prost pretok delovne sile pred in po vstopu Slovenije v EU : diplomsko deloBarbara Novak, 2006, undergraduate thesis Keywords: zaposlovanje, delovna sila, trg delovne sile, poklici, skladi, fond, delovanje, aktivnosti, socialni vidik, prilagajanje, socialna politika, oblikovanje, regionalni razvoj, usklajevanje, struktura, financiranje, finančna sredstva, Slovenija, Evropska unija, članstvo, mednarodne primerjave, institucije, odločanje, programi, usposabljanje, razvojni projekti
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2600; Downloads: 79
Full text (483,17 KB) |
