2.
Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umorBarbara Melanšek, 2019, master's thesis
Abstract: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij.
Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi.
Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa.
Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Keywords: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Published in DKUM: 22.07.2019; Views: 1182; Downloads: 156
Full text (1,58 MB)