| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematike
Barbara Žužek, 2015, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.
Keywords: Sodelovanje učiteljev in staršev, formalne/neformalne oblike sodelovanja, neprimerno vedenje, vzroki neprimernega vedenja, disciplinske strategije.
Published: 26.11.2015; Views: 1680; Downloads: 384
.pdf Full text (1,60 MB)

2.
DOHODKOVNA NEENAKOST, ZDRAVSTVENE IN DRUŽBENE TEŽAVE V SLOVENIJI IN POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Barbara Žužek, 2014, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo najprej opredelili pojem, vrste, obseg, posledice neenakosti ter njihov izvor. Nadalje smo predstavili sociološke teorije ter njihove klasične in sodobnejše utemeljitelje, ki obstoj neenakosti razlagajo na različne načine. V okviru slednjih smo preučili, kakšne so funkcije družbene neenakosti, kako je nastala, katere elemente obsega, zakaj se ohranja, kako jo prepoznamo, kako se spreminja ter zakaj postaja globalna. Pomemben pokazatelj družbene neenakosti je porazdelitev materialnih virov med ljudmi, vključno z njihovim dohodkom. Neenakomerno porazdelitev dohodka smo zato najprej predstavili na globalni ravni, nato pa na ravni držav Evropske unije, katere del so tudi države, ki so predstavljale naš vzorec. Slednjim – postkomunističnim državam Evropske unije – je tako namenjeno posebno poglavje, v katerem smo raven dohodkovne neenakosti prikazali statistično, predstavili pa smo tudi nekatere javnomnenjske podatke glede stališč o neenakosti. Podobno smo obravnavali tudi Slovenijo, za katero smo podatke predstavili še v zgodovinski perspektivi. Kot uvod v empirični del smo pojasnili poglede nekaterih avtorjev, ki menijo, da dohodkovna neenakost vpliva na kvaliteto življenja celotne populacije, ter opredelili, na katerih področjih se kažejo njeni vplivi v zdravstvenem in družbenem smislu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate povezanosti med dohodkovno neenakostjo ter izbranimi zdravstvenimi in družbenimi težavami: z dolžino pričakovane življenjske dobe, deležem prekomerno težkih in debelih ljudi, pogostostjo pojavljanja duševnih motenj, deležem zapornikov, pogostostjo najstniških materinstev ter s subjektivno oceno zadovoljstva ljudi z življenjem. Na vzorcu postkomunističnih držav Evropske unije smo potrdili dve hipotezi: za statistično značilno se je izkazala negativna povezanost dohodkovne neenakosti z dolžino pričakovane življenjske dobe, ter s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ostale spremenljivke, z izjemo pogostosti pojavljanja duševnih motenj, so bile z dohodkovno neenakostjo povezane v predvideni smeri, toda statistično neznačilno.
Keywords: Družbena neenakost, dohodkovna neenakost, zdravstvene težave, družbene težave, postkomunistične države, Evropska unija, Slovenija.
Published: 23.11.2015; Views: 1632; Downloads: 295
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica