| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Policijsko delo v skupnosti in občinski varnostni sosveti v Sloveniji - partnerstvo pri preprečevanju kriminalitete in zagotavljanju varnosti : magistrsko delo
Barbara Čuvan, 2014, master's thesis

Abstract: Policijsko delo v skupnosti in vloga slovenskih občinskih varnostnih sosvetov pri preprečevanju kriminalitete in zagotavljanju varnosti sta kvalitetno zastopani tematiki v strokovni literaturi. Za teoretični del naloge so bili analizirani strateško-usmerjevalni in operativni dokumenti, s katerimi je preventivno delo implementirano v delo policije, predstavljene pa so tudi odmevnejše raziskave domačih avtorjev s področja zagotavljanja varnosti na lokalni ravni. Glavne ugotovitve temeljijo na analizi intervjujev s predstojniki policijskih postaj, z vodji policijskih okolišev in z župani ter drugimi predstavniki izbranih občin v Sloveniji. Policijsko delo v skupnosti se najočitneje manifestira v delovanju vodij policijskih okolišev in varnostnih sosvetov, pri njihovem delu jih podpirajo prebivalci, na načelni ravni pa se podpori pridružujejo tudi predstavniki lokalne samouprave. Občasno se na policijskih postajah pojavijo problemi pomanjkanja policistov, zaradi česar morajo vodje policijskih okolišev opravljati tudi druge policijske naloge, ki so lahko v konfliktu s policijskim delom v skupnosti. Ključna problema, ki ju vidijo vodje policijskih okolišev sta slabo financiranje preventivnih dejavnosti in neracionalno trošenje sredstev. Poleg tega imajo policisti in tudi vodje policijskih okolišev preveč administrativnega dela, ki močno zmanjšuje učinkovitost njihovega dela. Predstavniki občin menijo, da je treba policiste usposobiti za boljše komuniciranje in transparentno delo. Glede varnostnih sosvetov se intervjuvanci strinjajo, da so njihove pristojnosti majhne, zato je tudi njihov vpliv na policijo in druge subjekte temu primeren. Večina varnostnih sosvetov je bilo ustanovljenih »na silo«, pobudo za njihovo ustanovitev pa je praviloma dala lokalna policijska postaja, čeprav so jih formalno ustanovile občine oziroma župani. Vse to seveda vpliva tudi na (ne)aktivnost varnostnih sosvetov, saj jih večina ne deluje kot je bilo zamišljeno, zato je mnenje večine intervjuvancev, da v takšni obliki niso potrebni, saj nimajo posebne vloge pri zagotavljanju varnosti.
Keywords: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, preprečevanje kriminalitete, občinski sosveti, sodelovanje, magistrska dela
Published: 04.04.2014; Views: 1675; Downloads: 410
.pdf Full text (670,99 KB)

3.
Raziskovalno delo sodelavcev in analiza diplomskih, specialističnih in magistrskih nalog Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v obdobju 2005-2010
Barbara Čuvan, Boštjan Slak, Gorazd Meško, Sanja Gorza-Luk, 2010, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati rezultate analize raziskovalnih del sodelavcev in zaključnih del študentov na Fakulteti za varnostne vede. Prispevek kaže tudi povezavo med raziskovalnim delom predavateljev in zaključnimi deli študentov. Obe analizi sta bili narejeni za obdobje 2005–2010, služita pa tudi za okvirno primerjavo s predhodno analizo raziskovalnih in zaključnih del v obdobju 1996– 2005. Metodologija: Podatki o objavah zaposlenih na Fakulteti za varnostne vede so bili pridobljeni s portala SICRIS. Opravljen je bil pregled in analiza 1262 zaključnih del (diplomskih, specialističnih in magistrskih nalog) v obdobju 2005– 2010. Pridobljeni podatki so bili analizirani z opisno statistično metodo. Ugotovitve: Primerjava obremenjenosti zaposlenih na fakulteti kaže, da se v zadnjih 15. letih med najbolj aktivnimi mentorji in raziskovalci pojavljajo isti sodelavci fakultete. Moč je opaziti velik napredek v številu raziskovalnih del objavljenih v publikacijah s faktorjem vpliva (SSCI, WoS). Število raziskovalnih in zaključnih del na Fakulteti za varnostne vede se je v obdobju 2005–2010 v primerjavi z obdobjem 1996–2005 pomembno povečalo. Število diplomskih, specialističnih in magistrskih del se je podvojilo, pri čemer primerjava o izbiri pristopa k pisanju zaključnega dela kaže, da ostaja primaren teoretičen pristop oz. pregled literature. Izbira ustreznih ključnih besed, pravilno citiranje in poimenovanje uporabljenih metod predstavljajo področja, ki zahtevajo izboljšavo. Omejitve/uporabnost raziskave: Uporabljena je bila samo metoda opisne statistike, ki sicer prinese informativne rezultate, ti pa imajo omejeno vrednost. Potrebna bi bila podrobnejša kvalitativna analiza raziskovalnih in zaključnih del. Praktična uporabnost: Povečuje se število zaključnih del študentov, kar ustvarja potrebo po letnih analizah. Potrebne informacije za analize bi se lahko zbirale v knjižnici Fakultete za varnostne vede, ko bi se vnašalo zaključno delo v sistem COBISS. S tem bi se prihranilo na času in omogočilo takojšno zaznavo nepravilnosti. Druga možnost bi bila, da referat za študijske zadeve ob oddaji in pred zagovorom zaključnega dela pregleda vsako zaključno delo, če ta izpolnjuje vse zahteve v smislu sloga in ustreznosti formata. Mentorji potrebujejo dodatna izobraževanja za izvajanje kakovostnega mentorstva. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tako analiza zaključnih del, kot analiza raziskovalnih del predstavljata izvirni prispevek. Analiza raziskovalnih del nam služi za analizo in za usmeritve o nadaljnjih raziskovalnih projektih, medtem ko je analiza zaključnih del primarno namenjena mentorjem in tistim, ki oblikujejo pravilnike in navodila za pisanje zaključnih del na različnih stopnjah študija na Fakulteti za varnostne vede. Rezultati analize raziskovalnih del imajo tudi vrednost za širšo javnost, saj nakazujejo trenutne varnostne trende in raziskovalne interese Fakultete za varnostne vede.
Keywords: diplomska dela, specialistična dela, magistrska dela, raziskovalno delo, Fakulteta za varnostne vede, FVV, analize
Published: 04.06.2012; Views: 1244; Downloads: 54
URL Link to full text
This document has many files! More...

4.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Keywords: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Published: 16.04.2020; Views: 36; Downloads: 6
.pdf Full text (343,57 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica