| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izvor in jezikovne značilnosti novozelandske angleščine
Barbara Čatar, 2017, master's thesis

Abstract: Angleščina je globalni jezik. V Ameriki, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi ter na Irskem in Novi Zelandiji je uradni jezik. V nekaterih državah je angleščina drugi jezik, v večini držav pa se je učijo v šolah kot tuji jezik. Danes je angleščina jezik ekonomije, podjetništva, trgovine in izobraževanja. Skozi množično rabo je pridobila status lingue france. Na Novi Zelandiji je angleščina materni jezik. Skupaj z maorskim jezikom in mednarodnim znakovnim jezikom je tudi uradni jezik države. V 18. stoletju so britanski raziskovalci na Novo Zelandijo prinesli angleški jezik, prve kolonije z angleško govorečim prebivalstvom pa so bile ustanovljene v 19. stoletju. Priseljenci so prišli tudi v stik z maorskim prebivalstvom in njihovo kulturo. Novozelandska angleščina ima svojstveno besedišče in izgovorjavo. Vplivi maorskega jezika so bili močni, zato je v novozelandski angleščini še danes prisotnih veliko maorskih izrazov. Novozelandska angleščina ima tudi bogat sleng in idiome, ki jih uporabljajo samo govorci novozelandske angleščine. Kot za vse jezike je tudi za novozelandsko angleščino značilna regionalna in družbena zvrstnost jezika. Med dejavniki, ki so prispevali k njej, je stik med priseljenci in prvotnimi naseljenci, priseljenski tokovi in različni naselitveni vzorci. Prebivalci prvih kolonij so izvirali iz različnih družbenih slojev in so govorili različna narečja. To je vplivalo na nadaljnji razvoj kolonij in povzročilo, da so regionalne in socialne različice prisotne še danes.
Keywords: Nova Zelandija, novozelandska angleščina, maorska angleščina, izgovorjava, besedišče.
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 347; Downloads: 19
.pdf Full text (2,29 MB)

2.
Doba kraljice Ane Stuart in združitev angleške in škotske krone
Barbara Čatar, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja dobo kraljice Ane Stuart in združitev angleške ter škotske krone. V nalogi so s pomočjo virov in izbrane literature predstavljeni in opisani dogodki, ki so zaznamovali njeno vladavino. Ana Stuart (1665 ̶ 1714) je prestol zasedla leta 1702 in tako postala kraljica Anglije, Irske in Škotske. Del naloge je namenjen podrobnejšemu opisu Aninega zasebnega življenja. Bila je šibkega zdravja in ni zapustila potomcev, ki bi lahko nasledili prestol. V času vladanja so ji večkrat očitali neodločnost in nepremišljenost, a je s pomočjo sposobnih svetovalcev dosegla veliko zadanih ciljev. Njeno vladavino je zaznamovalo več pomembnejših in odmevnih dogodkov tako na zunanjepolitičnem kot tudi na notranjepolitičnem prizorišču, zato naloga v nadaljevanju predstavlja kraljico Ano Stuart in njeno politično delovanje. Jakob II. je po slavni revoluciji leta 1688 odstopil s prestola, njegovo mesto pa je zasedel Anin svak, Viljem III. Oranjski. Pred nastopom Ane na prestol se je zapletel v vprašanje nasledstva v Španiji, kar je preraslo v špansko nasledstveno vojno. Ta je imela leta 1714 za Britance ugoden razplet, saj je kraljica uspešno zaključila mirovna pogajanja in s tem britanski imperij povečala za strateško pomembni Gibraltar. Najpomembnejši dosežek na notranjepolitičnem področju pa je bila združitev angleške in škotske krone leta 1707. Posledično je prišlo do združitve angleškega in škotskega parlamenta in nastanka Kraljestva Velike Britanije. Zadnji del naloge podrobneje opisuje združitvena pogajanja in postopke, s pomočjo združitvenih aktov pa so predstavljena in prevedena pomembnejša določila, ki so pravno-formalno urejala bodoče življenje v skupnem Kraljestvu. Ana Stuart je umrla leta 1714 in zaključila vladavino rodbine Stuart na Otoku.
Keywords: kraljica Ana Stuart, vigi, torijci, španska nasledstvena vojna, združitev Anglije in Škotske, združitveni akti 1707
Published in DKUM: 13.10.2017; Views: 2079; Downloads: 194
.pdf Full text (1,62 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica