| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sistem zaščite in reševanja v Sloveniji : študija primera suše v Sloveniji poletje 2012
Anton Omerzel, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Tudi v Sloveniji se zadnjih nekaj letih suša pojavlja pogosteje in tudi posledice so hujše, kot je bilo to opaziti v preteklosti. Vzroke, zakaj se suša pojavlja pogosteje in zakaj so tudi posledice suše hujše, lahko iščemo v številnih dejavnikih, kot so sprememba podnebja, onesnaževanje, uničevanje gozdov, škropljenje z nevarnimi, pravzaprav s strupenimi pesticidi, neekološko vsakodnevno obnašanje potrošnikov in še marsikaj. Posledice suše so najprej vidne v kmetijstvu oziroma v naravi (gozdovih, travinju, poljskih pridelkih, tudi pri živalih). Na vsakem področju je drugače, posledice pa so povsod negativne. Zelo močne in dolgoletne suše pa za seboj pustijo tudi pravo uničenje pokrajine. Poleg tega, da sušo spremljajo visoke temperature, sta pogosta spremljevalca hudih suš tudi veter in požar. Visoke temperature se seveda na različnih delih sveta smatrajo drugače. V srednji Evropi smatramo za visoke temperature že, ko termometer prestopi mejo 30 stopinj Celzija, v Afriki pa 30 stopinj Celzija predstavlja normalno oziroma nizko poletno temperaturo. Veliko finančnih sredstev se nameni zdravljenju posledic suše, mnogo manj, premalo, pa ukrepom proti preprečevanju posledic suše. Pravzaprav je to nelogično, a ker takšni projekti vseeno zahtevajo velika finančna sredstva, se za njih v preventivne namene odloči le redkokatera država. Ne samo da bi z nekaterimi ukrepi lahko preprečili posledice suše, tudi ostale neprijetnosti (prevelik razvoj sadnih in zelenjavnih bolezni), ki so sopotnice suše, bi zmanjšali. V nalogi smo opisali, kako je suša vplivala na pokrajino in pridelke po posameznih slovenskih regijah. Razlika je kar velika zaradi različne strukture tal in lokalnih neviht. To pa je lep primer, da so že v tako majhni državi posledice suše po različnih regijah močno različne, kaj šele v primerjavi z ostalimi državami in kaj šele med kontinenti. Upravičenci do denarne odškodnine niso vsi kmetovalci, so le tisti, ki izpolnjujejo kriterije. Le-ti so strogo določeni, včasih se zdi, da tudi nepravično, vendar se je teh pravil vseeno potrebno strogo držati.
Keywords: reševanje, zaščita, naravne nesreče, suša, škoda, ocena škode, zavarovanje pred sušo, subvencije, študije primerov, diplomske naloge
Published: 27.11.2013; Views: 868; Downloads: 63
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica