| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Keywords: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Published: 19.10.2009; Views: 1927; Downloads: 125
.pdf Full text (4,04 MB)

3.
VARIABILNOST DEBELINE SEMENSKE LUPINE PRI NAVADNI BUČI
Mateja Štabuc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Oljne buče pripadajo vrsti Cucurbita pepo. Gojijo se predvsem zaradi semen iz katerih se pridobiva bučno olje. Za prehrano ljudi in živali so uporabni so tudi drugi deli rastline (nedozorelih in dozorelih plodov, vršički stebel in cvetovi). Semena modernih sort oljnih buč so brez lignificirane semenske lupine in takšnim sortam pravimo golice. Poleg nelignificirane semenske lupine se pri navadnih bučah pojavljajo še različne oblike delne lignifikacije in povsem lignificirana semenska lupina. Namen diplomske naloge je bil analizirati variabilnost stopnje lignifikacije. Rastlinski material, ki smo ga uporabili je obsegal različne genotipe jedilnih buč, okrasne tipe navadne buče, materiale, nastale pri žlahtnjenju oljnih genotipov, sorto ´Slovenska golica´, sorto ´Gleisdorfer Ölkürbis´ in nekatere medvrstne križance, v katere sta bili vključeni, poleg navadne buče, tudi Cucurbita argyrosperma in C. moschata. Za določitev stopnje lignificiranosti smo uporabili dva pristopa: (1) na osnovi prosojnosti semenske lupine in (2) na osnovi časa potrebnega za navlažitev semena. Raziskava je pokazala, da je na osnovi prvega pristopa možno razlikovati 22 razredov, na osnovi drugega pa 18 razredov. Rezultati raziskave predstavljajo koristno informacijo za delo na žlahtnjenju oljnih buč. Z delno lignificirano semensko lupino bi bilo možno povečati odpornost na škodljivce in bolezni ter neugodne razmere v tleh v času setve.
Keywords: Oljne buče, Cucurbita pepo, golo seme, zgradba semenske lupine, stopnja lignifikacije semenske lupine
Published: 06.11.2009; Views: 2393; Downloads: 269
.pdf Full text (4,22 MB)

4.
Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih oljne ogrščice (Brassica napus L.) s herbicidi dostopnimi na Slovenskem tržišču
Rebeka Bedenik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V enoletnem poskusu, izvedenem v letu 2009, smo proučevali možnosti kemičnega zatiranja plevelov v ozimni oljni ogrščici (sorta PRD 03). Uporabili smo 10 različnih kombinacij herbicidov na podlagi metazaklora, klomazona, klopiralida, dimetaklora in piklorama. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov, fitotoksičnost herbicidov ter pokrovnost parcelic z pleveli, v času dveh ocenjevanj. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno septembra, drugo pa spomladi, meseca aprila. Pri analizi skupne povprečne učinkovitosti herbicidov, smo ugotovili značilno manjšo učinkovitost dveh herbicidnih kombinacij, na podlagi klomazona ter klopiralida s pikloramom. Vseh ostalih 8 herbicidnih kombinacij je bilo visoko učinkovitih in se po stopnji učinkovitosti niso razlikovale med seboj. Nobena od preučevanih herbicidnih kombinacij ni povzročila pojavov kakršnih koli vizualno prepoznavnih znakov fitotoksičnosti na posevku ogrščice. Preučevani herbicidi, ki so dostopni na Slovenskem trgu nudijo zadovoljiv nivo možnosti za zatiranje plevelov v oljni ogrščici.
Keywords: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Published: 13.10.2010; Views: 2109; Downloads: 136
.pdf Full text (649,53 KB)

5.
Nekateri problemi, povezani z oblikovanjem in karakterizacijo križancev vrtnic
Branka Grnović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je potekala med leti 2006 in 2010 v kraju Šmarjeta in v Novem mestu. Glavni namen raziskave je preverjanje tehnike križanja in kalitev semen ter proučitev glavnih problemov, ki se lahko pojavijo pri vzgoji in karakterizaciji starševskih komponent ter njihovih potomcev. Pri starševskih rastlinah in potomcih smo proučevali barvo in obliko cvetov ter obliko čašnih listov. Analizirane so bile tudi nekatere kvantitativne lastnosti listov in trnavost. Raziskava je pokazala, da rastlinice lahko zacvetijo že v letu vznika, vendar barva in oblika cveta v prvem letu ne prideta do končnega izraza. Oblika čašnih listov je zelo variirala in najverjetneje ne bi bila uporabna za karakterizacijo posameznih genotipov. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri dolžini peclja lista, najmanjša pa pri dolžini bazalnega lista. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene pri dimenzijah listov. Pri analizi trnavosti smo ugotovili, da so bile razlike znotraj posameznih materialov prevelike in zato jih ni bilo mogoče uporabiti za opisovanje posameznih genotipov.
Keywords: vrtnice, Rosa spp., križanje, kvantitativne lastnosti
Published: 30.11.2010; Views: 1815; Downloads: 103
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
TERMOGENETSKO CVETENJE VELIKE ALOKAZIJE
Vesna Pochyla, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Termogenetsko cvetenje velike alokazije UDK: 582.547:631.527.82:631.547.4(043.2)=863 Raziskave termogeneze socvetij velike alokazije (Alocasia macrorrhizos (L.) G. Don) so potekale od decembra 2002 do februarja 2003 in od februarja do marca 2004 v eni od divjih populacij na otoku Espiritu Santo, Vanuatu (Južni Pacifik). Temperature so bile merjene s šestimi inframilimetričnimi termočleni (Copper – Constantan, tip T), povezanimi s shranjevalnikom podatkov Campbell Scientific 10X. Termogeno obdobje je trajalo 36 do 42 ur, segrevanje pa je bilo dokumentirano na moškem delu in na sterilnem podaljšku socvetja. Najvišje temperature so bile zabeležene na sterilnem podaljšku. Temperature so začele naraščati malo pred polnočjo in dosegle vrh med 5.45 in 6.00 zjutraj, ko je vonj socvetij postal najbolj intenziven. Povprečna maksimalna temperatura 59 proučevanih socvetij je bila 43,9 ± 0,6 ⁰C. Absolutni maksimum je bil dosežen pri 47,4 ⁰C. Maksimalni odklon od temperature okoljskega zraka je znašal 25,6 ⁰C. Segrevanje moškega dela se je začelo 10 do 15 ur, preden je vonj socvetij postal najbolj intenziven, in se je končalo 2 do 3 ure po sprostitvi peloda. Temperature so dosegle dva vrha: prvi se je pojavil 15 minut po temperaturnem vrhu sterilnega podaljška, medtem ko se je drugi vrh pojavil v času sprostitve peloda. Dominantne obiskovalke cvetočih socvetij so bile strigalice (Labidura truncata Kirby). Oploditev in razvoj semen sta bila zelo redka.
Keywords: velika alokazija, Alocasia macrorrhizos, termogeneza, razvoj socvetja, opraševanje
Published: 11.10.2013; Views: 1420; Downloads: 129
.pdf Full text (3,01 MB)

7.
Piramidno kopičenje R genov, odgovornih za odpornost proti krompirjevemu virusu Y in krompirjevi plesni
Peter Dolničar, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Glavni cilj doktorskega dela je bil prilagoditi program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, da bo omogočal vnos, učinkovito odbiro in kopičenje odpornih R genov najpomembnejših bolezni krompirja: virusa Y krompirja (PVY) in krompirjeve plesni. To smo dosegli s kombinacijo pregleda rodovnikov odpornih sort, preučevanja izražanja njihovih lastnosti in lastnosti potomstva, ugotavljanja primernosti za gensko rekombiniranje in križanja, preučevanja moške sterilnosti ter analize možnosti uvedbe molekulskih markerjev v procese odbire. V programu žlahtnjenja so bili uporabljeni Ry geni iz vrst Solanum stoloniferum in S. chacoense ter R geni za odpornost proti krompirjevi plesni iz vrst S. demissum S. bulbocastanum in sorte 'Sarpo Mira'. Rezultati kažejo, da je kopičenje več R genov v manjših programih žlahtnjenja smiselno, čeprav se je zato zmanjšala povprečna uspešnost odbire potomstva. Moška sterilnost iz vrste S. stoloniferum se v nekaterih primerih ni prenašala na potomstvo. Ekstremna odpornost je bila učinkovita proti vsem izolatom PVYNTN. Z metodo množične odbire proti PVY občutljivih klonov smo v fazi sejancev izločili 60 % občutljivih genotipov, preostale pa v naslednjih dveh letih. Potrjen je bil vpliv starosti rastlin na izražanje R genov odpornih proti krompirjevi plesni. R geni iz vrste S. demissum še vedno lahko zagotavljajo srednjeročno stabilno odpornost proti krompirjevi plesni, za dolgoročno odpornost pa bo najverjetneje potrebno v novih genotipih zadržati odpornost sorte 'Sarpo Mira'. Doslej smo vpeljali molekulske markerje za določevanje genov za ekstremno odpornost proti PVY Rysto, Ry-fsto in Rychc, ter za odpornost proti krompirjevi plesni R1, R2-F1, R3, R3a, R3b in BLB2.
Keywords: žlahtnjenje krompirja, odpornost na rastlinske bolezni, PVY, krompirjeva plesen, kopičenje R genov, moška sterilnost, molekulski markerji, Solanum tuberosum
Published: 11.07.2016; Views: 1048; Downloads: 62
.pdf Full text (5,44 MB)

8.
PRELIMINARNA RAZISKAVA VPLIVA RAZLIČNIH KEMIČNIH SPOJIN NA RAST IN RAZVOJ ŠKRLATNEGA AMERIŠKEGA SLAMNIKAEchinacea purpurea (L.)Moench V KONTROLIRANIH RAZMERAH
Ivana Vukovski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je potekala v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru na Pivoli pri Hocah (SV Slovenija). Glavni cilj naloge je bil priti do osnovnih informacij o vplivu nekaterih kemijskih substanc (jasmonska kislina, salicilna kislina, EDDHA in PHOSAMCO) v razlicnih koncentracijah na rast in razvoj škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea (L.) Moench) v kontroliranih razmerah. Mlade sadike smo namocili za 24 ur v odgovarjajoce koncentracije kemikalij in jih nato posadili v lonce. Fenotipska analiza je vkljucevala 12 lastnosti, opravljena pa je bila, ko so rastline dosegle stadij petih listov. Raziskava je pokazala, da so bile najbolj ucinkovite jasmonska kislina (pri koncentraciji 0,03 mM) in salicilna kislina (pri koncentracijah 0,06; 0,6 in 1,2 mM.
Keywords: Kljucne besede: Echinacea purpurea, škrlatni ameriški slamnik, jasmonska kislina, salicilna kislina, EDDHA, rast rastlin, razvoj rastlin, fenotipske lastnosti.
Published: 30.03.2010; Views: 2202; Downloads: 181
.pdf Full text (6,80 MB)

9.
Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezga
Špela Pertinač, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Keywords: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Published: 14.09.2015; Views: 673; Downloads: 158
.pdf Full text (1005,08 KB)

10.
Vsebnost surovih proteinov v različnih kultivarjih tara iz Gane
Dejan Mirkac, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Taro (Colocasia esculenta L. Schott) spada med tropske gomoljevke/korenovke in predstavlja pomemben vir hrane za mnoge ljudi po svetu. Namen raziskave je določiti vsebnost skupnega dušika v 80 kultivarjih tara iz Gane, vrednosti preračunati v surove proteine in izbrati kultivarje z najvišjimi vsebnostmi za nadaljnjo selekcijo. Za določitev skupnega dušika v vzorcih smo uporabili Kjeldahlovo metodo. Povprečna vsebnost surovih proteinov v 80 kultivarjih tara je 9,07 %. Najnižjo vsebnost smo izmerili v kultivarju SAO 020 (6,69 %) in najvišjo v kultivarju SAO 021 (13,83 %). Rezultati kažejo, da kormi tara vsebujejo zadovoljive vsebnosti surovih proteinov. Vse kultivarje, ki vsebujejo več kot 10 % surovih proteinov, bi bilo priporočljivo razmnožiti in uporabiti v prehrani.
Keywords: taro / Colocasia esculenta / skupni dušik / surovi proteini
Published: 14.09.2015; Views: 540; Downloads: 58
.pdf Full text (906,14 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica