Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Vplivi uvedbe celovitih informacijskih rešitev na poslovanje bank
Anja Sekirnik, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje vplive uvedbe celovitih informacijskih rešitev na poslovanje bank, pri čemer se osredotoča na optimizacijo poslovnih procesov in izboljšanje konkurenčne pozicije v sodobnem digitalnem okolju. V uvodnem delu je opisana problematika, opredeljeni so namen, cilji in hipoteze raziskave, ter predpostavke in omejitve. Raziskovalne metode vključujejo analizo literature, študije primerov in empirične raziskave, s katerimi je proučevan vpliv celovitih informacijskih rešitev na različne vidike bančnega poslovanja. Celovite informacijske rešitve so podrobno opredeljene, vključno z njihovimi moduli, prednostmi in slabostmi. Poudarjeno je, kako pravilna izbira in uvedba teh rešitev lahko vodi do izboljšane operativne učinkovitosti, medtem ko napake in tveganja lahko znatno vplivajo na uspeh projekta. Raziskava izpostavlja tri glavne koristi uvedbe celovitih informacijskih rešitev v bankah: povečano operativno učinkovitost, izboljšano uporabniško izkušnjo in boljše upravljanje tveganj. Hkrati se prepoznajo izzivi, kot so tehnične težave, organizacijski izzivi in prilagajanje zaposlenih na nove tehnologije. Na primeru banke Nova KBM, d. d., je prikazana analiza poslovanja pred in po uvedbi sistema Hibis, ki je nadomestil prejšnji sistem Nobis. Rezultati kažejo, da je nova rešitev prinesla pomembne izboljšave v poslovnih procesih, optimizaciji delovanja banke in prenovi poslovnih procesov. Zaključek dela ponuja priporočila za uspešno uvedbo celovitih informacijskih rešitev, poudarja pomen strateškega vodenja in prilagodljivosti organizacije ter izpostavlja dolgoročne koristi učinkovite implementacije teh rešitev za banke, ki želijo ostati konkurenčne v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Keywords: informacijska tehnologija, celovite informacijske rešitve, optimizacija poslovanja bank, tveganja, uvedba celovitih informacijskih rešitev
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 43; Downloads: 60
Full text (2,43 MB)

Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Anja Sekirnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 797; Downloads: 143
Full text (921,80 KB)

Search done in 0.07 sec.