| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza uporabe orodij managementa v slovenskih storitvenih in proizvodnih organizacijah
Anja Belić, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem času so organizacije izpostavljene negotovostim na trgu in spreminjanjem zunanjega okolja, kar lahko pomembno vpliva na njihovo delovanje in vedenje. Pri tem si lahko pomagajo z uporabo managementskih orodij, katerih razširjenost uporabe pripisujemo predvsem pospešeni digitalizaciji, novim vrstam tehnologije in spremenjenim pogojem delovanja ter posledično želji po ohranjanju konkurenčnega položaja na trgu. Na pogostost uporabe managementskih orodij pomembno vpliva tudi pandemija Covid-19, ki je v veliki meri spremenila delovanje podjetij, predvsem z vidika digitalizacije in prilagajanja na spremembe, ki jih je prinesla. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer prvi del predstavlja teoretična izhodišča, drugi pa je empiričen, v katerem smo izvedli raziskavo glede pogostosti uporabe managementskih orodij v organizacijah. V prvem delu so opredeljena teoretična izhodišča managementa, hierarhične ravni management, izzivi in znanje managementa ter teoretična izhodišča managementskih orodij. Vsako managementsko orodje smo tudi predstavili in opredelili. Managementska orodja se v organizaciji uporabljajo z namenom, da managerjem pomagajo pri izvajanju procesov in doseganju ciljev. Služijo tudi kot pomoč pri obvladovanju spreminjajočih se trgov, posledično pa organizaciji zagotovijo konkurenčni položaj, kar izboljšuje njeno uspešnost. Poznamo različna managementska orodja, v osnovi pa jih glede na njihove karakteristike ločimo v tri večje skupine in sicer osnovna, razvita in ostala orodja. Drugi del naloge predstavlja terenska raziskava, kjer nas zanima pogostost uporabe managementskih orodij glede na štiri dejavnike oz. kazalnike, ki smo jih določili in sicer: panoga podjetja, starost zaposlenih, stopnja izobrazbe zaposlenih in položaj zaposlenih v organizaciji. Pri tem smo podatke zbirali na osnovi anketnega vprašalnika, obdelali pa smo jih s parametričnimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe managementskih orodij v storitvenih in proizvodnih organizacijah razlikuje, kar je posledica dejavnosti, s katero se ukvarjajo in primernosti določenih orodij za posamezno panogo. Mlajše generacije predvsem uporabljajo novejša managementska orodja, kjer je poudarek na tehnologiji in oglaševanju na družbenih omrežjih. Pri uporabi managementskih orodij obstaja logična povezava s stopnjo izobrazbe uporabnikov, saj managementska orodja pogosteje uporabljajo zaposleni z zaključeno visokošolsko izobrazbo, s čimer zasedajo managerski položaj v organizaciji. Na osnovi ugotovitev smo podali tudi predloge, kako izboljšati pogostost uporabe managementskih orodij, in za katera področja je to najbolj smiselno in uporabno.
Keywords: managementska orodja, storitvena in proizvodna podjetja, pogostost uporabe.
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 921; Downloads: 94
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije
Anja Belić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem. V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 791; Downloads: 70
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica