Search the digital library catalog

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih in posameznih fenolov v listih genotipov različnih vrst murv (Morus alba, M. alba × rubra, M. nigra, M. australis). Na podlagi fenolnega profila smo odbrali genotipe z največjimi vsebnostmi in proučili protibakterijski učinek murvovih ekstraktov na rast dveh bakterij, grampozitivne Staphylococcus aureus in gramnegativne Escherichia coli. Skupne fenole vseh genotipov smo analizirali s Folin-Ciocalteujevo metodo, posamezne fenole smo analizirali s tekočinsko kromatografijo z UV/VIS-detekcijo. Protibakterijski učinek etanolnih ekstraktov smo določali s Kirby-Bauerjevo disk difuzijsko metodo in z difuzijskim antibiogramom z vdolbinicami. Vpliv protibakterijskega učinka vodnih murvovih ekstraktov na kinetiko rasti obeh bakterij smo preučevali s pomočjo spektrofotometra na mikrotitrski ploščici. Najvišje vrednosti skupnih fenolov (21,51 ± 2 mg GAE/g SS), klorogenske kisline (14,9 ± 0,86 mg/g SS), 4-kafeoilkininske kisline (4,36 ± 0,22 mg/g SS), 5-p-kumaroilkininske kisline (2,2 ± 1,21 mg/g SS), kvercetin glikozida (0,74 ± 0,01 mg/g SS) in kemferol-acetil-heksozida (4,42 ±0,01 mg/g SS) so dosegali sadni genotipi (M. alba × rubra, M. nigra, M. australis), medtem ko so genotipi bele murve (M. alba) vsebovali največ rutina (2,67 ± 0,7 mg/g SS) in kvercetin-malonil-heksozida (1,59 ± 0,39 mg/g SS). Pri difuzijskem antibiogramu z diski inhibicijskih con pri E. coli ni bilo, medtem ko je bil pri difuzijskem antibiogramu z vdolbinicami učinek bakteriostatičen. Pri poskusu s S. aureus se je inhibicijska cona izrazila pri vseh koncentracijah murvovih ekstraktov, a je bila bakteriostatična. Na podlagi spektrofotometričnih rezultatov lahko sklepamo, da murvov ekstrakt nekaj ur zavira rast bakterij S. aureus in E. coli, nato pa jo vzpodbudi, kar lahko pripišemo proteinom in ogljikovim hidratom v ekstraktu. Za nadaljnje raziskave bi bilo smiselno uporabiti čisti fenolni ekstrakt brez beljakovin in ogljikovih hidratov, saj slednji dve snovi predstavljata hranilo za bakterije.
Keywords: Murve (Morus sp.), fenolni profil listov, protibakterijski učinek, S. aureus, E. coli
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 242; Downloads: 52
Full text (7,20 MB)

Abstract: Proučevali smo učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode (EOV), pridobljene s sistemom Envirolyte®, na rast in vsebnost proteinov pri dveh sortah pelargonij, viseča Pelargonium peltatum »Feuer cascade« in pokončna Pelargonium interspecific »Calliope Dark Red«. Poskus je bil izveden v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer smo rastline posajene v lonce po potrebi zalivali s tremi koncentracijami EOV (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Za morfološke in biokemične analize smo rastline vzorčili v dveh terminih, v aprilu in maju. Na osnovi dobljenih rezultatov v 1. terminu vzorčenja ugotavljamo, da ima dodajanje 0,1 % raztopine EOV pozitivni vpliv, na proučevane morfološke lastnosti, pri obeh sortah pelargonij. Trend zniževanja povprečnih vrednosti preučevanih morfoloških lastnosti ugotavljamo v 2. terminu, pri uporabi 0,2 % koncentracije raztopine EOV. Rastline pokončnih pelargonij so imele statistično značilno višjo koncentracijo skupnih proteinov v obeh terminih vzorčenja, če smo jih zalivali z 0,1 % raztopino EOV. Na podlagi dobljenih rezultatov potrjujemo pozitivni učinek 0,1 % koncentracije EOV, medtem ko 0,2 % koncentracijo smatramo kot previsoko.
Keywords: elektrolizirana oksidativna voda, pelargonije, morfološke lastnosti, proteini
Published in DKUM: 14.09.2022; Views: 174; Downloads: 26
Full text (4,09 MB)

Abstract: Priročnik je namenjen študentom na študijskih programih s področja biologije, ekologije z naravovarstvom in bodočim učiteljem biologije, ki bi se radi spoznali z eksperimentalnim delom s področja fiziologiji rastlin. Sestavlja ga osem vsebinskih sklopov, ki obravnavajo rastlinske pigmente, dihanje rastlin in fotosintezo, encimsko aktivnost rastlin, uravnavanje vodnih razmer v rastlinah, plazmolizo, mineralno prehrano rastlin s prepoznavanjem simptomov pomanjkanja posameznih hranil, metode določanja vsebnosti sladkorjev in bioteste za rastlinske hormone. Vsaka od vaj se začne z vsebinskim uvodom ter nadaljuje s cilji, nalogami, materiali in potekom izvedbe vaje. Vaje so podprte s slikami posameznih poskusov, preglednicami, kemijskimi formulami za preračune posameznih fizioloških parametrov in navodili za delo s kemikalijami in opremo.
Keywords: eksperimentalne vaje, priročnik, fiziologija rastlin, biologija rastlin, laboratorijske aparature in postopki, laboratorijske rastline
Published in DKUM: 29.06.2022; Views: 320; Downloads: 62
Full text (11,99 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Keywords: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Published in DKUM: 23.09.2019; Views: 874; Downloads: 87
Full text (909,37 KB)

Abstract: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Keywords: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1023; Downloads: 157
Full text (14,25 MB)