| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Andreja Turk, 2021, master's thesis

Abstract: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja. Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Keywords: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1290; Downloads: 240
.pdf Full text (2,39 MB)

2.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Keywords: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 2001; Downloads: 148
.pdf Full text (3,83 MB)

3.
4.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Keywords: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Published in DKUM: 04.06.2010; Views: 3427; Downloads: 202
.pdf Full text (6,58 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica