| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1543
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Energetska izraba odpadnih rožmarinovih tropin
Uroš Filipič, 2021, master's thesis

Abstract: Podjetje Vitiva proizvodnja in storitve, d.d. je eden izmed večjih proizvajalcev izvlečkov iz rožmarina v Evropi. Končni produkt so rastlinski izvlečki rožmarina in drugih rastlin uporaba katerih je primerna v prehrambni industriji, prehrani za živali, v farmacevtskih izdelkih in v kozmetiki. Proizvodnja poteka s pomočjo ekstrakcij v različnih topilih, kjer najprej rožmarin ekstrahirajo z organskim topilom (aceton, etanol, metanol, voda), nato pa ekstrakt in tropine ločijo z nadtlačno filtracijo ter zberejo v zbirnem kontejnerju. Kot stranski produkt procesa nastajajo rožmarinove tropine. Glavna tematika magistrskega dela je raziskati primernost rožmarinovih tropin za zgorevanje v kotlu z namenom izrabe energije te biomase. V eksperimentalnem delu magistrske naloge smo opazovali čas do vžiga goriva, čas od pojavitve do ugasnitve plamena. Prav tako smo ob zaključku eksperimenta analizirali maso pepela. Testirali smo različne kombinacije vlažnih tropin z lesnimi peleti in enake kombinacije vlažnih tropin z lesnimi sekanci, enako smo ponovili z rožmarinovimi tropinami, ki smo jih predhodno povsem posušili. Z dovajanjem toplote za vžig od spodaj v laboratoriju, so se nam vžgala prav vsa goriva in vse kombinacije goriv z izjemo samo vlažnih rožmarinovih tropin. Analiza rezultatov je pokazala, da bi za obstoječi kotel na podjetju Vitiva proizvodnje in storitve d.d., ki je konstruiran za suha goriva, bilo primerno kuriti predhodno posušene odpadne rožmarinove tropine kot same ali v kakršnikoli kombinaciji z lesnimi sekanci ali z lesnimi peleti.
Keywords: Energetska izraba, odpadne rožmarinove tropine, kurilna naprava, zgorevanje
Published: 27.09.2021; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (3,13 MB)

2.
Modeliranje procesa regulacije nivoja s povratno- zančno kaskadno regulacijo in razvoj simulacijskega vmesnika
Nika Hočevar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela sta dinamično matematično modeliranje rezervoarja in virtualizacija procesa regulacije nivoja gladine vode v rezervoarju s kaskadno povratnozančno regulacijo. Matematični model rezervoarja temelji na karakteristikah demonstracijske naprave RT-674, ki se uporablja za regulacijo nivoja. V diplomskem delu je prikazana primerjava med klasično povratnozančno in kaskadno regulacijo nivoja. Rezultati kažejo, da sta obe regulaciji odpravili motnje v sistemu, vendar jih je kaskadna hitreje in učinkoviteje. Da bi uporabnikom približali uporabo demonstracijske naprave za regulacijo nivoja, smo v okolju Matlab/Simulink razvili virtualni model. Ta omogoča sočasno delovanje povratnozančne in kaskadne regulacije nivoja, kar v laboratoriju ni mogoče. Z virtualnim modelom je mogoča obravnava servo in regulacijskega problema. Rezultati kažejo, da je razviti virtualni model primeren za nadaljnji študij kaskadne regulacije in je ustrezen virtualni dvojnik laboratorijske naprave GUNT RT-674.
Keywords: regulacija nivoja, povratno-zančna regulacija, kaskadna regulacija, virtualizacija procesa
Published: 22.09.2021; Views: 19; Downloads: 5
.pdf Full text (2,13 MB)

3.
Simulacija in primerjava regulacijskih mehanizmov za regulacijo procesov z mrtvim časom
Tinkara Ošlovnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali regulacijo procesov prvega in drugega reda ob prisotnosti različno dolgih mrtvih časih in različni velikosti časovne konstante pri predpostavki, da regulacijske konstante določimo z algoritmom za samonastavitev regulatorja. V delu prikazujemo izdelavo simulacije nereguliranega procesa – odziva na stopničasto spremembo, simulacijo reguliranega procesa s povratno zančno regulacijo in postopek samonastavitve konstant regulatorja v program MATLAB / Simulink. Analiza je potekala na primerih generičnih proces prvega in drugega reda s povratno zančno regulacijo in PI ter PID regulatorjem. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri tip regulacije je učinkovitejši pri odpravi motnje in sledenju referenčni vrednosti. Rezultati dela nakazujejo, da sta PI in PID regulaciji primerljivo učinkoviti pri regulaciji procesov prvega in drugega reda ob prisotnosti mrtvega časa. Algoritem za avtomatsko prilagajanje regulacijskih konstant poda vrednosti konstant, ki zagotavljajo učinkovito sledenje spremembi referenčne vrednosti. Prav tako zagotavljajo učinkovito odpravo motenj, ki se pojavi v procesu.
Keywords: regulacija procesov, povratno zančna regulacija, proces prvega reda, proces drugega reda, mrtvi čas
Published: 22.09.2021; Views: 28; Downloads: 3
.pdf Full text (2,59 MB)

4.
Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka
Teja Cesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku. Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Keywords: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Published: 22.09.2021; Views: 19; Downloads: 3
.pdf Full text (1,88 MB)

5.
Izolacija kefirana iz kefirja
Zala Mesec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo potek fermentacije kefirnih zrn v mleku in nadaljnji postopek izolacije eksopolisaharida kefirana ter določitev vsebnosti sladkorjev. Najprej smo poskušali kefiran izolirati iz kefirnih zrn, vendar je bila zmes preveč gosta in zato izolacija ni bila možna. Izolacijo smo nato izvedli iz mlečnega kefirja. V sklopu eksperimentalnega dela smo spreminjali temperaturo fermentacije in vrsto mleka. Ugotavljali smo vpliv spremembe temperature na količino glukoze in galaktoze v kefiranu. Za določitev sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljen z detektorjem za merjenje lomnega količnika (HPLC-RI). Fermentacija mlečnega kefirja je potekala v 1 L stekleni posodi, ki smo jo za en dan postavili v termostat. Po enem dnevu smo po določenem postopku izolirali kefiran in s pomočjo HPLC določili vsebnost sladkorjev. Ugotovili smo, da po izolaciji v vseh vzorcih dobimo višjo masno koncentracijo glukoze kot galaktoze, kar potrjuje prisotnost kefirana. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi višja masna koncentracija tako glukoze kot tudi galaktoze. Za primerjavo s polnomastnim mlekom smo izvedli fermentacijo tudi z mlekom, ki vsebuje manj mlečnih maščob (1,5 %).
Keywords: kefir, mleko, fermentacija, odvisnost od temperature, HPLC
Published: 22.09.2021; Views: 21; Downloads: 6
.pdf Full text (3,59 MB)

6.
Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka
Tinkara Marija Podnar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono. Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn. Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o.
Keywords: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn
Published: 22.09.2021; Views: 19; Downloads: 5
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Obleka pripoveduje zgodbo
Mergime Rexhaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja raziskavo kostumografa, od teoretičnega dela do prototipa, z namenom ustvariti kostum za gledališko igro. Kot inspiracija je bil izbran grški mit o Meduzi. Teoretični del predstavlja antično Grčijo, vključno z umetnostjo in mitologijo tega obdobja. Podana je tudi razčlenitev področja kostumografije in način raziskovanja v oddelku za kostumografijo ter področja, na katera mora biti oblikovalec pozoren med procesom izdelave prototipa kostuma za igro. Praktični del vključuje razvoj krojev kostumov, mask in dodatkov kostuma ter predstavi izdelavo prototipov. Za lik Meduze sta bila izdelana dva kostuma, eden pred njeno preobrazbo in drugi po njej, vsakemu je dodana tudi obrazna maska.
Keywords: Grška mitologija, Meduza, umetnostna zgodovina, kostumografija, gledališče, obrazne maske, konstruiranje oblačil, prototipiranje oblačil in dodatkov
Published: 20.09.2021; Views: 41; Downloads: 5
.pdf Full text (4,73 MB)

8.
Celostne oblačilne podobe oblačil za različne tipe postav
Anja Stajnko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega podroben pregled tipov ženskih postav skozi človeštvo in kakšen je vpliv socialnih omrežij na telesno samopodobo. Opredelili smo, kaj je lepotni ideal in kako vpliva na družbo. Izpostavili smo pravila izbiranja oblačil glede na tipe postav, ki hkrati odražajo osebno identiteto in izboljšajo telesno samopodobo posameznice. Podrobneje so bili proučeni tipi telesnih postav in predstavljeni nasveti, s katerimi lahko prekrijemo ali poudarimo telesne značilnosti ter s tem izboljšamo telesno samopodobo. Raziskali smo Instagram profile in z anketnim vprašalnikom pridobili informacije o telesni samopodobi anketiranih žensk oziroma mnenja o njihovih tipih telesnih postav, vplivih socialnih omrežij na njihovo telesno samopodobo in načinu oblačenja glede na njihov tip telesne postave.
Keywords: telesni tipi postav, zunanji videz, telesna samopodoba, ideali, celostne oblačilne podobe, zgodovina telesnih postav, družbena omrežja
Published: 10.09.2021; Views: 69; Downloads: 6
.pdf Full text (3,24 MB)

9.
Vpliv transglutaminaze na organoleptične in druge lastnosti jogurta
Andreja Bežan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikrobne transglutaminaze (MTGaze) na organoleptične in druge lastnosti jogurta pri različnih koncentracijah dodane MTGaze in različnih časih staranja vzorcev ter vpliv prisotnosti laktoze v mleku. Živilsko-predelovalna industrija se namreč v zadnjih desetletjih močno razvija. Povečuje se povpraševanje potrošnikov po mlečnih proizvodih. Njihove teksturne lastnosti so eden glavnih vidikov, ali potrošniki želijo kupiti izdelek ali ne. Prav to je glavni razlog naše študije. V diplomski nalogi smo ocenili učinek dodajanja MTGaze na nekatere lastnosti jogurta, kot so pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij, sinereza, viskoznost in gostota. To smo proučili s šestimi različnimi laboratorijskimi metodami. Ugotovili smo, da dodajanje MTGaze v jogurt izboljšala določene fizikalne lastnosti jogurta, zlasti teksturo, ki je bila bolj čvrsta in mehka. Vpliva na konsistenco jogurta. Jogurt z MTGaze ima manj intenziven vonj po sirotki, kar pritegne več kupcev v nakup izdelka. Rezultati kažejo, da prisotnost encima poveča tudi viskoznost vzorca jogurta in vpliva na sposobnost zadrževanja vode ter na celotno količino mlečnokislinskih bakterij. Pri določenih lastnostih, zlasti viskoznosti in količini mlečnokislinskih bakterij, ima velik vpliv vsebnost laktoze. Prav tako ne smemo zanemariti, da se lastnosti jogurta s staranjem spreminjajo.
Keywords: Mikrobna transglutaminaza, jogurt, tekstura, mlečnokislinske bakterije, sinereza, laktoza
Published: 08.09.2021; Views: 100; Downloads: 13
.pdf Full text (4,93 MB)

10.
Sinteza in karakterizacija kovinskih kislinskih katalizatorjev
Katja Gole, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati kovinsko kislinski katalizator s postopkom mokre impregnacije, ki bo skupaj s kovinskimi ioni funkcionaliziran mezoporozni silikatni nosilec. Učinkovitost katalizatorja smo preverjali z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z metanolom. V začetku je bila kot nosilec kovinskih ionov predvidena mezoporozna silika SBA-15, kasneje smo sintetizirali mezoporozni nosilec MCM-41, ki se je z vezanimi kovinskimi Al3+ ioni izkazal za učinkovitega pri esterifikaciji. Z rezultati, dobljenimi z analizo vzorcev s HPLC, smo izračunali presnovo kisline v ester. Sledila je karakterizacija katalizatorja z metodami DLS, DSC, TGA, BET, FTIR in kemisorpcijo z NH3. Iz rezultatov karakterizacije Al-MCM-41 ugotavljamo, da je največja zastopanost delcev z velikostjo 642,2 nm, medtem ko je povprečna velikost 596,4 nm. Material ima specifično površino 828,17 m2 g-1 s premerom por 2,97 nm. Prisotna je funkcionalna skupina Si-O-Si. V katalizatorju razen vezane vode ni bilo zaznanih drugih primesi. Ugotovili smo, da ima katalizator srednje do močna aktivna kislinska mesta.
Keywords: mezoporozna silika, kovinski katalizator, Al-MCM-41, esterifikacija
Published: 08.09.2021; Views: 86; Downloads: 14
.pdf Full text (3,76 MB)

Search done in 0.41 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica