1. Editorial : Phytochemicals in ornamental plants: Synthesis, nutraceutical prospects and applied focus—Women in plant science seriesValentina Schmitzer, Wee Sim Choo, Andreja Urbanek Krajnc, 2022, preface, editorial, afterword Keywords: ornamental plants, Brassica oleracea, Skimmia anquetilia, Clitoria ternatea, phytochemicals, editorial
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 85; Downloads: 8
 Full text (86,59 KB)
This document has many files! More... |
2. Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022Mario Lešnik, Andrej Paušič, 2024 Abstract: V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo. Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.
Keywords: alohtone vrste, škodljivost, kmetijstvo, Slovenija, invazivne rastlinske vrste
Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 332; Downloads: 239
Full text (15,82 MB)
This document has many files! More... |
3. The Darker the better : Identification of chemotype profile in soroses of local and introduced mulberry varieties with respect to the colour typeAndreja Urbanek Krajnc, Jan Senekovič, Silvia Cappellozza, Maja Mikulič Petkovšek, 2023, original scientific article Abstract: Mulberries are the "essence of the past", the so-called Proust effect, for the inhabitants of the sericultural regions who enthusiastically remember feeding silkworms with mulberry leaves and picking the different coloured fruits that were their favourite sweets in childhood. To determine the chemistry behind the colour and taste of mulberry soroses, the main metabolites of the local and introduced varieties were studied. The soroses were classified into five different colour types and the size parameters were determined. The main sugars identified were glucose and fructose, while the predominant organic acids were citric and malic acids, which were highest in the darker varieties, and fumaric and tartaric acids, which were highest in the lighter varieties. A total of 42 phenolic compounds were identified. The predominant phenolic acid was chlorogenic acid, followed by other caffeoylquinic acids and coumaroylquinic acids. The predominant anthocyanins were cyanidin-3-glucoside and cyanidin-3-rutinoside. According to PCA analysis, the colour types showed a clear chemotype character. The sweet taste of the yellowish-white soroses was defined by 49% fructose, followed by 45% glucose and 6% organic acids. The sour character of the black genotypes was characterised by a lower sugar and higher (11%) organic acid content. The colour- and species-dependent effect was observed in the proportion of caffeoylquinic acids and quercetin glycosides, which decreased with increasing colour intensity from 60% of the total to 7%, and from 17% to 1%, respectively. An upward trend was observed for flavanols (5% to 29%) and anthocyanins, which accounted for 62% of the total phenolics in black varieties. This article gives an insight into the metabolite composition of mulberry soroses as the sweets of choice between light and sweet and dark and sour.
Keywords: mulberry soroses, sugars, organic acids, phenolics, anthocyannins
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 380; Downloads: 14
Full text (1,34 MB)
This document has many files! More... |
4. The role of ascorbate–glutathione system and volatiles emitted by insect-damaged lettuce roots as navigation signals for insect and slug parasitic nematodesŽiga Laznik, Mitja Križman, Jure Zekič, Mihaela Roškarič, Stanislav Trdan, Andreja Urbanek Krajnc, 2023, original scientific article Abstract: The effect of wireworm-damaged lettuce roots on the antioxidative defense system (ascorbate–glutathione cycle, photosynthetic pigments) and movement of insect/slug parasitic nematodes towards determined root exudates was studied in a glasshouse experiment. Lettuce seedlings were grown in a substrate soil in the absence/presence of wireworms (Elateridae). The ascorbate– glutathione system and photosynthetic pigments were analyzed by HPLC, while volatile organic compounds (VOC) emitted by lettuce roots were investigated by GC-MS. Herbivore-induced root compounds, namely 2,4-nonadienal, glutathione, and ascorbic acid, were selected for a chemotaxis assay with nematodes Steinernema feltiae, S. carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora, Phasmarhabditis papillosa, and Oscheius myriophilus. Root pests had a negative effect on the content of photosynthetic pigments in the leaves of infested plants, indicating that they reacted to the presence of reactive oxygen species (ROS). Using lettuce as a model plant, we recognized the ascorbate–glutathione system as a redox hub in defense response against wireworms and analyzed its role in root-exudate-mediated chemotaxis of nematodes. Infected plants also demonstrated increased levels of volatile 2,4-nonadienal. Entomopathogenic nematodes (EPNs, S. feltiae, S. carpocapsae, and H. bacteriophora) proved to be more mobile than parasitic nematodes O. myriophilus and P. papillosa towards chemotaxis compounds. Among them, 2,4-nonadienal repelled all tested nematodes. Most exudates that are involved in belowground tritrophic interactions remain unknown, but an increasing effort is being made in this field of research. Understanding more of these complex interactions would not only allow a better understanding of the rhizosphere but could also offer ecologically sound alternatives in the pest management of agricultural systems.
Keywords: lettuce, wireworms, ascorbate–glutathione system, root volatile organic compounds, entomopathogenic nematodes, slug parasitic nematodes
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 395; Downloads: 14
Full text (3,96 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko deloAnja Vozel, 2024, master's thesis Abstract: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Keywords: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 398; Downloads: 57
Full text (1,19 MB) |
6. The potential of berula erecta in vitro for As bioaccumulation and phytoremediation of water environmentsJana Ambrožič-Dolinšek, Anja Podgrajšek, Nik Šabeder, Zdenka Mazej, Andreja Urbanek Krajnc, Biljana Todorović, Terezija Ciringer, 2023, original scientific article Abstract: A potential plant species suitable for As bioaccumulation and phytoremediation of water environments could be the macrophyte Berula erecta. The objective of the present study was to investigate the effect of arsenate (As(V), C2H6AsNaO2∙3 H2O), predominant in freshwater systems, on the growth, development and low molecular weight thiols of Berula erecta under controlled tissue culture conditions in vitro. Uptake of total arsenate increased with increasing arsenate treatments, at a higher percentage in the roots than in the aboveground parts of the plants. Lower concentrations of As(V) (0.1, 1, 10 mg L−1) had a positive effect on growth, dry weight, length of roots and shoots and number of buds. High concentrations of arsenate (50 and 100 mg As(V) L−1) significantly inhibited all growth parameters and decreased the photochemical efficiency of PSII. Evaluation of thiols revealed the critical As level (146 µg g−1 DW; 50 mg As(V) L−1 treatment) above which the As concentration can be toxic.
Keywords: arsenic, arsenate, uptake, accumulation, thiols, apiaceae, lesser water-parsnip
Published in DKUM: 02.08.2023; Views: 446; Downloads: 82
Full text (4,19 MB)
This document has many files! More... |
7. Analiza fenolov v listih murv (Morus sp.) in njihov protibakterijski učinek : magistrsko deloŠpela Jelen, 2022, master's thesis Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih in posameznih fenolov v listih genotipov različnih vrst murv (Morus alba, M. alba × rubra, M. nigra, M. australis). Na podlagi fenolnega profila smo odbrali genotipe z največjimi vsebnostmi in proučili protibakterijski učinek murvovih ekstraktov na rast dveh bakterij, grampozitivne Staphylococcus aureus in gramnegativne Escherichia coli. Skupne fenole vseh genotipov smo analizirali s Folin-Ciocalteujevo metodo, posamezne fenole smo analizirali s tekočinsko kromatografijo z UV/VIS-detekcijo. Protibakterijski učinek etanolnih ekstraktov smo določali s Kirby-Bauerjevo disk difuzijsko metodo in z difuzijskim antibiogramom z vdolbinicami. Vpliv protibakterijskega učinka vodnih murvovih ekstraktov na kinetiko rasti obeh bakterij smo preučevali s pomočjo spektrofotometra na mikrotitrski ploščici. Najvišje vrednosti skupnih fenolov (21,51 ± 2 mg GAE/g SS), klorogenske kisline (14,9 ± 0,86 mg/g SS), 4-kafeoilkininske kisline (4,36 ± 0,22 mg/g SS), 5-p-kumaroilkininske kisline (2,2 ± 1,21 mg/g SS), kvercetin glikozida (0,74 ± 0,01 mg/g SS) in kemferol-acetil-heksozida (4,42 ±0,01 mg/g SS) so dosegali sadni genotipi (M. alba × rubra, M. nigra, M. australis), medtem ko so genotipi bele murve (M. alba) vsebovali največ rutina (2,67 ± 0,7 mg/g SS) in kvercetin-malonil-heksozida (1,59 ± 0,39 mg/g SS). Pri difuzijskem antibiogramu z diski inhibicijskih con pri E. coli ni bilo, medtem ko je bil pri difuzijskem antibiogramu z vdolbinicami učinek bakteriostatičen. Pri poskusu s S. aureus se je inhibicijska cona izrazila pri vseh koncentracijah murvovih ekstraktov, a je bila bakteriostatična. Na podlagi spektrofotometričnih rezultatov lahko sklepamo, da murvov ekstrakt nekaj ur zavira rast bakterij S. aureus in E. coli, nato pa jo vzpodbudi, kar lahko pripišemo proteinom in ogljikovim hidratom v ekstraktu. Za nadaljnje raziskave bi bilo smiselno uporabiti čisti fenolni ekstrakt brez beljakovin in ogljikovih hidratov, saj slednji dve snovi predstavljata hranilo za bakterije.
Keywords: Murve (Morus sp.), fenolni profil listov, protibakterijski učinek, S. aureus, E. coli
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 852; Downloads: 144
Full text (7,20 MB) |
8. Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo : diplomsko deloŽiga Pinterič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.
Keywords: biodiverziteta, oskrba tal, trajna ozelenitev, Shannonov indeks, CSR strategije
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 738; Downloads: 56
Full text (3,02 MB) |
9. Učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode na rast in ključne metabolite pelargonij : magistrsko deloŠpela Zupanič, 2022, master's thesis Abstract: Proučevali smo učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode (EOV), pridobljene s sistemom Envirolyte®, na rast in vsebnost proteinov pri dveh sortah pelargonij, viseča Pelargonium peltatum »Feuer cascade« in pokončna Pelargonium interspecific »Calliope Dark Red«. Poskus je bil izveden v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer smo rastline posajene v lonce po potrebi zalivali s tremi koncentracijami EOV (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Za morfološke in biokemične analize smo rastline vzorčili v dveh terminih, v aprilu in maju. Na osnovi dobljenih rezultatov v 1. terminu vzorčenja ugotavljamo, da ima dodajanje 0,1 % raztopine EOV pozitivni vpliv, na proučevane morfološke lastnosti, pri obeh sortah pelargonij. Trend zniževanja povprečnih vrednosti preučevanih morfoloških lastnosti ugotavljamo v 2. terminu, pri uporabi 0,2 % koncentracije raztopine EOV. Rastline pokončnih pelargonij so imele statistično značilno višjo koncentracijo skupnih proteinov v obeh terminih vzorčenja, če smo jih zalivali z
0,1 % raztopino EOV. Na podlagi dobljenih rezultatov potrjujemo pozitivni učinek 0,1 % koncentracije EOV, medtem ko 0,2 % koncentracijo smatramo kot previsoko.
Keywords: elektrolizirana oksidativna voda, pelargonije, morfološke lastnosti, proteini
Published in DKUM: 14.09.2022; Views: 617; Downloads: 93
Full text (4,09 MB) |
10. Morfološke analize listov bele murve iz goriške regijeVeronika Črešnar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Keywords: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Published in DKUM: 19.07.2022; Views: 741; Downloads: 51
Full text (2,18 MB) |
