| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 157
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kinetika esterifikacije miristinske kisline z uporabo kovinskega katalizatorja
Rolando Krivec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati, karakterizirati in uporabiti trdni kovinski kislinski katalizator. Učinkovitost sintetiziranega katalizatorja smo preverjali na modelni reakciji esterifikacije maščobne kisline. Sintetiziran kovinsko kislinski katalizator smo dodali k mešanici miristinske kisline in metanola, kjer kot produkt nastane metilmiristat. Reakcije smo jo izvajali v šaržnem reaktorju pri različnih temperaturah, θ = (50, 55, 60 in 64,5) °C, ter pri različnih količinah dodanega katalizatorja, m = (0,125; 0,1; 0,075 in 0,05) g. Reakcije smo izvajali 5 h, vmes smo v časovnih intervalih jemali vzorce. Vzorce smo nato razredčili do ustrezne koncentracije in jih analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Iz dobljenih kromatogramov smo s pomočjo predhodno skonstuirane umeritvene krivulje izračunali koncentracijo metilmiristata. Na podlagi dobljenih eksperimentalnih podatkov smo določili kinetiko reakcije esterifikacije miristinske kisline, katalizirane s sintetiziranim kovinsko kislinskim katalizatorjem. Uporabili smo Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ov kinetični model. Za izračun kinetičnih parametrov, vključno s konstanto proizvodnosti, smo uporabili računalniški program Scientist. Katalizator smo karakterizirali z adsorpcijo-desorpcijo dušika (BET), Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FT-IR), dinamično svetlobno sipanje (DLS), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA). Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z višanjem temperature in mase dodanega katalizatorja,koncentracija nastalega metilmiristata in s tem tudi presnova reakcije naraščata. Rezultati kemijskih analiz so pokazali, da sintetiziran katalizator Fe-SBA-15 vsebuje funkcionalne skupine Si-O-Si in -SO3H, je brez prisotnih primesi in v njem najdemo sledove vezane vode. Volumen por je 0,878 cm3 g-1, velikost por 6,25 nm in BET površina 61,3 m2 g-1.
Keywords: Fe-SBA-15, esterifikacija, kovinski katalizator, miristinska kislina, metanol, kinetični model
Published: 01.06.2021; Views: 118; Downloads: 36
.pdf Full text (2,44 MB)

2.
Esterifikacija maščobnih kislin z biokatalizatorjem vezanim na mezoporozni silikatni nosilec
Katja Zečević, 2021, master's thesis

Abstract: Reakcija spajanja maščobnih kislin in alkohola, pri kateri nastane produkt ester, ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in prav tako v kemijski industriji. Produkt, alkilni ester, je najpogostejša vrsta biodizla. V tej raziskavi smo sintetizirali in karakterizirali biokatalizator, pri katerem smo kot nosilec uporabili mezoporozni silicijev dioksid (SBA-15) z veliko specifično površino in enakomerno velikostjo por. S postopkom sinteze smo vplivali na povečanje premera por SBA-15 z uporabo triizopropilbezena (TIPB). Kot ne-specifično povezovalno sredstvo za imobilizacijo encima na modificiran nosilec smo uporabili glutaraldehid. Učinkovitost imobilizacije lipaze na sintetizirani mezoporozni siliki smo preverili z reakcijo esterifikacije oleinske in miristinske kisline. Eksperimentalni del je potekal v avtomatiziranem reakcijskem sistemu. Preučevali smo vpliv ključnih procesnih parametrov temperature,  = (20, 25 in 30) °C , pH = (6, 7 in 8), množinskega razmerja kislina/alkohol in količine biokatalizatorja, na učinkovitost imobilizacije in esterifikacije.
Keywords: mezoporozni silikatni nosilec, imobilizacija, lipaza, esterifikacija, oleinska kislina, miristinska kislina
Published: 31.03.2021; Views: 119; Downloads: 36
.pdf Full text (1,78 MB)

3.
Študija raztapljanja elementarnega bakra z žveplovo (vi) kislino v aerobnih razmerah
Alen Plajnšek, 2020, master's thesis

Abstract: Današnjega kmetijstva si ne moremo predstvljati brez uporabe pomožnih sredstev kot so fungicidi. Že stoletja se uporabljajo različni pripravki na osnovi bakra, ki pomagajo uničiti škodljive parazite na različnih rastlinskih vrstah. Po EU zakonodaji je mogoča uporaba 5 različnih aktivnih komponent na osnovi bakra v fitofarmacevtske namene. V postrojenju enote Kemija Celje, ki se nahaja znotraj podjetja Cinkarne Celje, že pridobivajo bakrov oksiklorid, v fazi vzpostavljanja in razvoja pa je tudi pridobivanje tribazičnega bakrovega sulfata. Pridobivanje omenjene komponente je zaželjeno zaradi nekoliko višje tržne vrednosti in primernega obstoječega postrojenja za vzpostavitev proizvodnje te nove substance. Namen magistrske naloge je bil laboratorijska izvedba študije različnih reakcijskih pogojev na potek reakcije. Spremljal se je vpliv same površine bakra v reaktorju, ki se je izkazal za zelo pomemben faktor, ki pa ga v indsutrijskem merilu ne moremo kontrolirati. Zanimal nas je tudi vpliv različnih pretokov zraka oz. prepihovanja suspenzije, ter kako vplivajo na proces različni režimi mešanja. Ugotovljeno je bilo, da tako pretok zraka ima pomemben vpliv na potek reakcije, medtem ko pri različnih načinih mešanja ni bilo opaznejših razlik. Računsko smo določali tudi topnost tribazičnega bakrovega sulfata pri večih pH vrednostih. V tabeli so zbrani podatki o koncentracijah posameznih ionov po vzpostavitvi ravnotežja in kakšen je končni pH v raztopini oziroma suspenziji. Dobljeni rezultati so bili tudi eksperimentalno preverjeni.
Keywords: tribazični bakrov sulfat, brochantite, sinteza
Published: 18.01.2021; Views: 158; Downloads: 26
.pdf Full text (3,10 MB)

4.
Študija biološke obdelave kondenzacijskih vod podjetja Cinkarna Celje
Natalija Jančič, 2020, master's thesis

Abstract: V podjetju Cinkarna Celje že leta preizkušajo možnosti zniževanja KPK in BPK vrednosti kondenzacijskih vod. Z namenom preizkušanja biološkega čiščenja organskih snovi, ki so prisotne v kondenzacijskih vodah, je bila postavljena pilotna biološka čistilna naprava v obliki kapljalnega bioreaktorja. V notranjosti so plastični nosilci, na katerih se ob stiku z odpadno vodo tvori biofilm. Cilj preizkušanja biološkega čiščenja je bil doseči vrednosti KPK odpadne vode na iztoku pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi eksperimenti smo želeli preveriti možnost rasti biofilma na nosilcih ob stiku s kondenzacijsko vodo in njihov učinek čiščenja. Z začetnimi eksperimenti smo se osredotočili na razvoj aktivnega biofilma na nosilcih v pilotni napravi in v laboratoriju. Rast biofilma smo pospešili z dodajanjem ocetne kisline in hranil v obliki raztopine dušika in fosforja. Količine dodatkov smo med obratovanjem prilagajali glede na porabo. Nadaljnja študija na pilotni napravi je vključevala serijo vzorčenj med kontinuiranim obratovanjem. Rezultati analiz so pokazali, da je na učinkovitost čiščenja organskih snovi vplivalo mesto vzorčenja pod čistilno napravo, kar je nakazovalo na nehomogeno obratovanje naprave. Ob kontinuiranem obratovanju smo dosegli povprečno učinkovitost čiščenja KPK 46 % in maksimalno 75 %. Ob določenih pogojih je bilo možno doseči iztočne vrednosti KPK kondenzacijske vode pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi poskusi smo dokazali, da je rast biofilma na izbranih nosilcih, potopljenih v kondenzacijsko vodo z dodatki, ki pospešijo rast biofilma, možna. Z nastalim biofilmom je mogoče zmanjšati količino prisotnih organskih snovi v kondenzacijski vodi z zadostnim zadrževalnim časom.
Keywords: kondenzacijske vode, KPK, BPK5, kapljalni bioreaktor, biofilm
Published: 04.01.2021; Views: 190; Downloads: 47
.pdf Full text (3,75 MB)

5.
Optimizacija procesa dekarbonatizacije surove vode v TEŠ
Nejc Poprijan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo podrobno analizirali proces dekarbonatizacije vode v Termoelektrarni Šoštanj. Dekarbonatizacija je odstranjevanje karbonatne trdote iz vod s kemijsko reakcijo. V vodo se dodajajo kalcijevi ioni, ki reagirajo s karbonatnimi ioni. Kalcijevi ioni se dodajo v obliki kalcijevega hidroksida, s čimer povišamo pH in povzročimo, da se hidrogen karbonatni ioni pretvorijo v karbonatne, ki so ob prisotnosti kalcija slabo topni. Ugotavljali smo optimalno pH vrednost in ugotovili, da se v laboratorijskem sistemu ta nahaja med pH vrednostmi 9 in 10, v realnem procesu pa med 8,5 in 9, saj v reaktor dodajamo tudi železov III klorid, ki ob dodani zadostni količini reagenta za dekarbonatizacijo pH niža. Preverili smo tudi različne sestave surove vode in sicer smo naredili poskuse z različnimi volumskimi razmerji vzorcev iz reke Pake in Družmirskega jezera, ki tudi sicer predstavljata vode, ki se v TEŠ-u uporabljajo za hladilne sisteme. Kot najboljšo možnost smo izbrali volumsko razmerje vode iz reke in jezera 2:3. To razmerje ima namreč na začetku relativno nizko karbonatno trdoto, po obdelavi se ta zniža in ne vsebuje veliko sulfatnih ionov. Nazadnje smo določili kinetične parametre reakcije. Potrdili smo tretji red reakcije z aktivacijsko energijo 41,6 KJ/mol in pred-eksponentnim faktorjem 1,835 10^6 (L/mol)2min.
Keywords: dekarbonatizacija, hladilni sistem, karbonatni ioni, obarjanje, reaktor
Published: 09.10.2020; Views: 202; Downloads: 34
.pdf Full text (1016,91 KB)

6.
Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa
Špela Habjanič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni. Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Keywords: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Published: 09.10.2020; Views: 329; Downloads: 107
.pdf Full text (2,45 MB)

7.
Sinteza in karakterizacija mezoporoznih kislinskih katalizatorjev
Saša Stanković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo v prvi fazi raziskav po modificirani metodi sintetizirali mezoporozni kislinski katalizator. Prvotno je bila načrtovana podrobna karakterizacija sintetiziranega katalizatorja po različnih metodah, kar zaradi epidemioloških razmer in časovnih omejitev ni bilo možno izvesti. Katalizator smo sintetizirali na osnovi cetil trimetil amonijevega bromida (CTAB), natrijevega hidroksida, tetraetil ortosilikata (TEOS), (3-trimetoksi)-1-propanetiola (MPTMS) in vode. Učinkovitost njegovega delovanja smo preverili z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z etanolom, ki smo jo izvajali v šaržnem reaktorju. Nastali produkt smo analizirali na plinskem kromatografu s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Z namenom izračuna presnove miristinske kisline v metil miristat smo pripravili umeritveno krivuljo. Določili smo 53,3 % presnovo reakcije. Področje karakterizacije katalizatorjev smo raziskali s podrobnim pregledom literature in teoretične ugotovitve vključili v poglavje »Materiali in metode dela«.
Keywords: kislinski katalizator, mezoporozni katalizator, karakterizacija, sinteza, esterifikacija
Published: 08.10.2020; Views: 141; Downloads: 40
.pdf Full text (1,82 MB)

8.
Kreiranje zbirke vprašanj in elektronskega testa pri predmetu Materiali
Kaja Mateja Hafner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, kjer več skoraj ni mogoče živeti brez informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). IKT se vsak dan izboljšuje in razširja na vseh področjih ter po celem svetu. V diplomski nalogi je predstavljena IKT na področju izobraževanja, saj omogoča inovativen način študija in ne zataji v situacijah, ki smo jih bili deležni v letošnjem študijskem letu, zaradi koronavirusa. V letošnjem študijskem letu so se študenti morali veliko bolj poglobiti v študij in snovi utrditi sami. V ta namen so jim pri predmetu Materiali bili v pomoč elektronski testi (e-testi) za samopreverjanje znanja. V kolikor želimo, da je elektronsko samopreverjanje znanja učinkovito, moramo skrbno kreirati zbirko vprašanj različnih tipov. Za kakovostno zbirko vprašanj je potrebno vložiti veliko truda, časa in natančnosti ter vprašanja ovrednotiti na podlagi Bloomove taksonomske stopnje. V diplomski nalogi so prikazani e-testi za samopreverjanje znanja pri predmetu Materiali. Kreiranje zbirke vprašanj, elektronskega testa ter analiza so potekali v študijskem letu 2019/2020. Pri analiziranju smo ugotovili, da so elektronski testi za samopreverjanje znanja s strani študentov bili zelo dobro sprejeti in da so jim pomagali pri opravljanju izpitov, s tem je bil naš namen realiziran.
Keywords: e-test, zbirka vprašanj, samopreverjanje znanja, Moodle, Materiali
Published: 21.08.2020; Views: 276; Downloads: 56
.pdf Full text (6,27 MB)

9.
Uporaba termično modificiranih proteinov za bio-lepila
Doroteja Vnučec Paušner, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije je bil razvoj inovativne metode modifikacije sojinih proteinov kot osnove za izdelavo sojinega lepila, ki lahko kvalitetno zlepi različne lesne vrste in je sposobno poleg naravnega lesa lepiti tudi zgoščen les. Raziskavo smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo preučevali vpliv temperature termične modifikacije izolata sojinih proteinov (SPI) ter vpliv pH vrednosti in temperature priprave disperzije na lastnosti lepila ter na lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine. V drugem sklopu smo preučevali uporabnost lepil na različnih materialih, in sicer na zgoščeni bambusovini in bukovini. Za pet najboljših formulacij, ki smo jih določili v prvem sklopu raziskave, smo določili kvaliteto zlepljenosti za zgoščeno in kontrolno bambusovino in bukovino. Naraven les smo termo-hidro-mehansko (THM) zgostili s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC). Preučili smo lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin ter lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev. V tretjem sklopu raziskave smo optimirali masni delež SPI v lepilu za najboljšo formulacijo, ki smo jo izbrali v prvem sklopu raziskave, ter temperaturo in čas stiskanja pri vročem lepljenju. Optimiranje procesnih parametrov je potekalo na osnovi lastnosti lepil in lepilnih spojev ter kvalitete lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine po standardih SIST EN 204 in 205. Lastnosti lepil smo določali z merjenjem viskoznosti ter lastnosti površin s preučevanjem kontaktnih kotov kaplje vode. Lastnosti lepilnih spojev smo opredelili z določanjem efektivne penetracije lepila na podlagi mikroskopskega preučevanja lepilnih spojev. Kvaliteto lepilnih spojev smo ugotavljali z merjenjem natezno strižne trdnosti preizkušancev. Rezultati vpliva temperature termične modifikacije na lastnosti lepila in lepilnih spojev ter kvaliteto zlepljenosti so pokazali, da je primerna temperatura termične modifikacije v kombinaciji s pravilno izbranimi pogoji priprave disperzije pomembno izboljšala disperzibilnost SPI in viskoznost lepila, povečala zmožnost penetracije lepila v porozno strukturo lesa, ter pomembno izboljšala trdnost lepilnih spojev, predvsem trdnost po namakanju v vodi. Preučevanje lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin je pokazalo, da so se le te pri postopku zgostitve spremenile. Zgoščen les je imel nižjo vlažnost od kontrolnega lesa, a je kljub temu počasneje absorbiral vodo, kar kaže na večjo hidrofobnost površine. Zgostitev lesa je zmanjšala volumen praznih prostorov v lesu in posledično penetracijo lepila. Kljub temu pa so rezultati natezno strižne trdnosti pokazali, da so lepila sposobna zlepiti obe površini, tako površino zgoščenega kot naravnega lesa, ter različne lesne vrste, bambusovino in bukovino. Pri lepljenju bukovine, tako zgoščene kot kontrolne, so testirana lepila izkazala opazno višje vrednosti natezno strižne trdnosti kot pri lepljenju bambusovine. Optimiranje masnega deleža termično modificiranega SPI je pokazalo velik vpliv vsebnosti suhe snovi v lepilu na viskoznost lepila, na efektivno penetracijo ter na natezno strižno trdnost preizkušancev po namakanju v vodi. Tudi rezultati optimiranja temperature in časa lepljenja so pokazali velik vpliv natezno strižne trdnosti na vodoodpornost lepila. Lepilo z optimalnim masnim deležem SPI, s katerim smo lepili pri optimalni temperaturi in času stiskanja, smo uvrstili v D3 trajnostni razred po standardu SIST EN 204, kar pomeni, da je lepilo primerno za notranjo uporabo v prostorih s povišano vlago in za zunanjo uporabo v pokritih prostorih. Ti rezultati so potrdili veljavnost domneve, da lahko primerna metoda modifikacije SPI pomembno izboljša kvaliteto lepila in pripomore k uspešnosti razvoja bio-lepil za uporabo v lesni industriji.
Keywords: termična modifikacija, sojini proteini, sojino lepilo, bio-lepilo, lepljenje lesa, zgoščen les
Published: 10.07.2020; Views: 339; Downloads: 0

10.
IZDELAVA IN VPELJAVA APLIKACIJE ZA INFORMACIJSKO PODPORO V KEMIJSKI PROIZVODNJI
Roman Kelhar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek izdelave in kasnejše vpeljave računalniške aplikacije za pomoč pri vodenju kemijske proizvodnje. Opisani so osnovni deli ali podprogrami programa Vpisovanje, pristop k sami izdelavi, njihov namen, uporaba in sama izdelava. Ravno tako je opisan postopek validacije po znanem »V« modelu. Program Vpisovanje je namenjen planiranju kemijske proizvodnje aktivnih učinkovin, sledenju materialnih tokov v proizvodnji ter vodenju in usmerjanju proizvodnje. Sledljivost od vstopnih surovin in vse do končnega proizvoda zagotavlja transparentnost proizvodnje ter hitro odkrivanje in preprečevanje napak. Analiziranje proizvodnje je tako hitrejše, hkrati pa nam omogoča hitrejše odkrivanje ozkih grl , ki jih lahko nato odpravimo in s tem pospešimo sam proces od naročila do izdelave izdelka. Program Vpisovanje je nastal kot pripomoček, ki zagotavlja dostop do vseh potrebnih informacij v pripravi proizvodnje na enem samem mestu. S tem se prihranil čas in predvsem zmanjša strošek zaradi zmanjšanja števila licenc na ostalih programih, ki so potrebni v dobri informacijsko podprti proizvodnji. Današnja proizvodnja, kemijska ali katerakoli druga, je lahko sodobna, varčna in uspešna samo s solidno informacijsko podporo.
Keywords: Informacijska podpora v proizvodnji, kemijska proizvodnja, računalniška aplikacija, nadzor kemijske proizvodnje, sledenje materialnih pretokov.
Published: 11.05.2020; Views: 365; Downloads: 20
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica