1. Monitoring and genetic characterization of historical grapevine varieties (V. vinifera ssp.) from Styria in SloveniaStanko Vršič, Oliver Trapp, Erika Maul, Franco Röckel, Andrej Perko, 2024, original scientific article Keywords: V. vinifera L., historical varieties, genetic analyses, Styria, Slovenia
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (1,86 MB)
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. Monitoring and genotyping of wild grapevine (Vitis vinifera L. subsp. sylvestris) in SloveniaAndrej Perko, Oliver Trapp, Erika Maul, Franco Röckel, Andrej Piltaver, Stanko Vršič, 2024, original scientific article Keywords: wild grapevine, SSR markers, conservation, genetic fingerprinting, Slovenia
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,49 MB)
This document has many files! More... |
5. Patterns of Copper Bioaccumulation and Translocation in Grapevine Grafts Depending on RootstocksStanko Vršič, Mojca Gumzej, MARIO LEŠNIK, Andrej Perko, Borut Pulko, 2023, original scientific article Abstract: The long-term use of copper (Cu) fungicides in viticulture in Europe has led to Cu accumulation in vineyard top soils. However, less is known about the accumulation of Cu in grapevine grafts after the callusing process/before planting in the nursery. This paper presents the capacity of 5BB and SO4 rootstocks to accumulate Cu, as well as the patterns of translocation in the grafts. After heat forcing (callusing), the grapevine grafts of Sauvignon Blanc on 5BB and SO4 rootstocks were grown in pots for six months in a glasshouse and exposed to various Cu formulations (Cu-oxychloride, Cu-gluconate) and concentrations in peat (50, 150, 500, and 1000 mg Cu of dry weight (DW)). In addition to monitoring the shoot growth dynamics and analyzing the copper content in graft organs, bioaccumulation (BAFs) and translocation factors (TFs) of Cu were calculated. The mean Cu concentrations were ranked as follows: roots (15–164) > rootstock trunks (8–38) > canes (5–21) mg kg−1 DW. The Cu concentrations depended on the Cu formulation and concentration in the substrate. Higher Cu content was found in the roots of both rootstocks (5BB and SO4, 23–155 and 15–164 mg kg−1 DW, respectively) and the lowest in the canes (less than 10 mg kg−1 DW) of grafts grown in Cu-oxychloride-treated peat. Based on the BAFs and TFs, both rootstocks could be considered as Cu exclusive. A higher translocation rate was determined in systemic Cu-gluconate and SO4 rootstock. With shoot length measurements, the significant inhibitory effects of Cu on grapevine grafts growth could not be confirmed, despite the inhibitory effects that were clearly expressed in the first two months of growth. Soils containing more than 500 mg Cu/kg−1 are less suitable for growing vine grafts.
Keywords: grapevine grafts, copper accumulation, Cu-oxychloride, Cu-gluconate, 5BB and SO4 rootstocks
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 457; Downloads: 30
Full text (1,40 MB)
This document has many files! More... |
6. Ampelografska in molekulska karakterizacija sejancev vinske trte (vitis vinifera l.) iz spontanih križanjAndrej Perko, 2019, master's thesis Abstract: V letih od 2015 do 2019 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali uspešnost naravnega križanja vinske trte. Leta 2015 so bila socvetja maternih sort oprašena s socvetji potencialnih očetnih sort iz obstoječega sortnega materiala v genski banki na ta način, da so mladike s socvetji moške in ženske komponente rasle ena ob drugi. Kalitev pečk in vzgoja sejancev je bila opravljena v rastlinjaku v letu 2016. 92 sejancev desetih maternih sort je bilo analiziranih z 20 izbranimi ampelografskimi OIV deskriptorji in 21 molekulskimi SSR markerji. Večina sejancev je bila morfološko zelo podobna maternim sortam (opisani trije odrasli listi med 8. in 12. nodijem). Ampelografske značilnosti so bile preveč variabilne in premalo informativne v primerjavi z SSR markerji. Vsi sejanci so imeli dolžino vsaj enega alela na vsakem opazovanem lokusu enako dolžini enega alela materne sorte. Večina sejancev (79,3 %) je bila posledica samooplodnje. Samo 2,2 % proučevane populacije je nastala z naravnim križanjem med materno sorto in potencialno očetno sorto. Ostali sejanci (18,5 %) pa so nastali z naravnim križanjem materne sorte z neznanim virom peloda. Največji delež sejancev iz naravnega križanja je bil pri starševskem paru sort ˈMuškat Ottonelˈ in ˈŠentlovrenka'.
Keywords: vinska trte, Vitis vinifera, sejanec, ampelografija, mikrosateliti, spontano križanje
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1995; Downloads: 162
Full text (1,54 MB) |
7. Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trteAndrej Perko, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Keywords: vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1815; Downloads: 129
Full text (1,86 MB) |
8. Načrtovanje in izvedba pametne hiše z mikrokrmilnikom ArduinoAndrej Perko, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sta predstavljena načrtovanje in izvedba hišne avtomatizacije na obstoječi električni inštalaciji. Naloga prikazuje stanje pred izvedbo, načrtovanje, postopek predelave in stanje po izvedbi. Prikazan je pregled že obstoječih rešitev in predstavljen stroškovni izračun za obravnavani objekt.
Projekt je zasnovan na podlagi osebnih želja ter finančnih in tehničnih zmožnosti. Sistem je sestavljen iz večjih podsistemov, ki so bili sprva izdelani kot posamezni moduli in kasneje združeni v celoto. Končni izdelek je sistem, ki skrbi za pregled, upravljaje in daljinski nadzor stanovanjskega objekta.
Pri izdelavi projekta bodo obravnavani problemi in omejitve zaradi uporabe obstoječih komponent. Predstavljeni so doseženi cilji po končani izvedbi projekta in možnosti razširitve sistema.
Keywords: hišna avtomatizacija, pametni dom, oddaljeni nadzor
Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 2691; Downloads: 655
Full text (6,25 MB) |
