| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Maksimalna produkcija entropije in maksimalna shannonova informacijska entropija v encimski kinetiki
Marko Šterk, 2018, master's thesis

Abstract: Princip maksimalne produkcije entropije je osrednji optimizacijski princip neravnovesne termodinamike. Princip je dobro raziskan in uveljavljen v sistemih, kjer je zveza med silami in tokovi linearna. Za sisteme, kjer je ta zveza nelinearna pa princip še ni povsem uveljavljen. Primer sistema, kjer je zveza med silami in tokovi nelinearna, so encimske reakcije. V tem magistrskem delu z uporabo principa maksimalne produkcije entropije analiziramo encimsko reakcijo, ki jo poganja encim trioza-fosfat izomeraza, ki je pomemben člen v procesu glikolize in s tem pri proizvodnji energije v večini organizmov. Encim poganja reverzibilno reakcijo v kateri pretvarja substrat dihidroksi acetonfosfat v gliceraldehid-3-fosfat preko vmesnega člena iz skupine enediolov. Z upoštevanjem zakona o ohranitvi mase sistema, ohranitvi encima in fiksne ravnovesne konstante reakcije pokažemo, da v neravnovesnem stacionarnem stanju sistema obstaja maksimum produkcije entropije v odvisnosti od poljubno izbrane kinetične konstante encima. Pokazano je tudi, da v stanju z maksimalno produkcijo entropije soobstajata maksimuma Shannonove informacijske entropije in kinetične fleksibilnosti, kar pomeni, da je stanje z maksimalno produkcijo entropije hkrati tudi najverjetnejše stacionarno stanje, v katerem je encim najfleksibilnejši. Tako napovedane optimalne kinetične konstante encima trioza-fosfat izomeraza primerjamo z eksperimentalno določenimi vrednostmi iz literature in s teoretičnimi napovedmi, ki so jih podali drugi raziskovalci z uporabo svojih optimizacijskih metod.
Keywords: trioza-fosfat izomeraza, encimska kinetika, produkcija entropije, informacijska entropija, kinetična fleksibilnost
Published: 04.02.2021; Views: 253; Downloads: 20
.pdf Full text (773,67 KB)

2.
Primerjava kinetičnih lastnosti nekaterih encimov v rakastih in zdravih celicah
Jure Škorja, 2019, master's thesis

Abstract: Pod pojmom rakasto obolenje razumemo mnogo različnih tipov bolezni, za katere je značilna preobrazba zdravih celic v rakaste in pomnožitev le-teh. Le-te se vraščajo v okoliška tkiva, jih okvarijo in pogosto tvorijo tudi zasevke. V tem zaključnem delu 2. stopnje smo raziskovali nastanek rakaste celice iz zdrave celice zaradi okvarjenih genov. Preučevali smo, kakšne spremembe se odvijajo v rakasti celici na nivoju celičnega metabolizma. Posebej nas je zanimalo, ali je možno najti encime, ki so pomembni pri teh spremembah, in kako so ti encimi okvarjeni, kakšne so njihove strukturne spremembe in njihove kinetične lastnosti. Omejili smo se na tri encime: fosfofruktokinaza-1 (PFK1), laktat dehidrogenaza (LDH) in ogljikova anhidraza 9 (CAIX). Poiskali smo različne podvrste encimov PFK1, ki so povezane z različnimi vrstami raka, ter preučili razlike v kinetičnih lastnostih teh encimov glede na njihov divji tip. V kinetiki encimov PFK1 smo odkrili občutne razlike med zdravim in rakastim tkivom. Pri encimu LDH smo ugotovili, da so vrednosti določenih kinetičnih parametrov višje v rakasti kot v zdravi celici. Na aktivnost encima LDH vpliva bližina mutiranega gena KRAS. Za encim CAIX smo ugotovili, da je močneje izražen v kar 11 od 16 rakastih tkiv, za katera je v literaturi možno najti podatke. Največje razlike v izraženosti encima CAIX med zdravim in rakastim tkivom so pri raku ledvic. Zaključimo lahko, da je metabolizem v rakasti celici bistveno drugačen kot v zdravi celici. Spremembe na encimih so posledica nastanka onkogenov. Pomemben faktor v nastanku spremenjenega metabolizma v rakastih celicah je pomanjkanje kisika.
Keywords: CAIX, LDH, PFK1, Warburgov učinek, metabolizem
Published: 18.11.2019; Views: 556; Downloads: 74
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Na fantomu simulirana meritev in modelna napoved ocene tveganja v primeru klasičnega slikanja abdomna nosečnice
Jelka Vajsbaher, 2017, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Keywords: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Published: 10.04.2017; Views: 1275; Downloads: 194
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Meritve osvetljenosti v šolskih prostorih
Tomo Drevenšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ustrezna osvetljenost v šolskih prostorih je še posebej pomembna v razredu, saj omogoča učinkovito in produktivno spremljanje in izvajanje pedagoškega procesa. Zagotovitev ustrezne osvetljenosti šolskih prostorov se izvaja v skladu z predpisi iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, v katerem so navedene zahteve za ustrezno osvetljenost na delovnem mestu. Pravilnik je sestavljen na osnovi Zakona o varnosti in zdravja pri delu in se sklicuje na uporabo veljavnega standarda SIST EN 12464, 1. in 2. del. Diplomsko delo se predvsem osredotoča na 1. del standarda, ki govori o osvetljenosti delovnih mest oz. površin v prostorih. Merjenje osvetljenosti delovnih površin in prostorov se izvaja z namenom ugotoviti ali so le-ti osvetljeni v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varni in zdravju neškodljivo delovno okolje. Izvajanje in dokumentiranje meritev mora biti kadarkoli preverljivo in ponovljivo. Meritve osvetljenosti se izvajajo na tri načine. Prvi način je merjenje osvetljenosti pot vplivom naravne svetlobe. Drugi način je merjenje kombinirane osvetljenosti, kjer merimo osvetljenost delovnih površin in njihove neposredne okolice pod vplivom umetne in naravne svetlobe. Tretji način je merjenje umetne osvetljenosti, brez vpliva naravne svetlobe. Če delo poteka samo podnevi, si lahko pomagamo z merjenjem umetne osvetljenosti tako, da zastremo okna. Našteti načini merjenja so bili izvedeni v okviru diplomskega dela. V okviru diplomskem dela so bile izvedene meritve osvetljenosti delovnih mest v šolskih prostorih. Meritve so bile izvedene po predpisanih protokolih. V skladu s protokoli so bile za meritve izbrana naslednja delovna mesta: dve mizi, delovni pult, tabla in cel prostor - laboratorij. Po meritvah je bila izvedena analiza meritev ter primerjava rezultatov s predpisanimi vrednostmi minimalne osvetljenosti delovnih prostorov oz. površin kot jih predpisuje pravilnik, ki se sklicuje na standard SIST EN 12464. Ugotovljeno je bilo, da osvetljenost delovnih površin v fizikalnem laboratoriju, glede na predpise, ki navajajo zahteve za osvetljenost na delovnem mestu, ni ustrezna. V zaključku diplomskega dela so zato podani predlogi za izboljšanje osvetljenosti šolskih prostorov.
Keywords: osvetljenost, osvetljenost v razredu, meritev, analiza meritev, standard SIST EN 12464.
Published: 20.09.2016; Views: 2126; Downloads: 258
.pdf Full text (906,77 KB)

5.
Delovanje in uporaba elektronskih cevi z dvema in tremi mrežicami
Daniel Krapša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo delovanje in uporabo elektronskih cevi z dvema in tremi mrežicami. Delovanje elektronskih cevi z dvema in tremi mrežicami je podobno delovanju elektronske cevi s samo eno krmilno mrežico, ki se uporabljajo za ojačenje napetosti, kadar so vrednosti anodnih tokov majhne. Tako je osnovna naloga dodatnih mrežic zagotoviti tekoč anodni tok.
Keywords: elektronska cev, tetroda, pentoda, anoda, mrežica, katoda, anodni tok
Published: 20.09.2016; Views: 693; Downloads: 37
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Optimizacija produkcije entropije in Shannonove informacijske entropije v encimskih reakcijah
Aleš Vunjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Odprti reakcijski sistemi med relaksacijo teţijo v neravnovesno stacionarno stanje. Takšni sistemi so v naravi zelo pogosti. Še najbolj znani so biokemijski procesi v bioloških celicah. Za analizo takšnih sistemov se je v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavil princip maksimalne produkcije entropije (princip MPE). V tem diplomskem delu s principom MPE raziskujemo encimsko reakcijo kot primer odprtega neravnovesnega sistema v biološki celici. S principom MPE študiramo, ali encimska reakcija v stacionarnem stanju poteka ob pogoju maksimalne produkcije entropije. Optimizacijski postopek produkcije entropije za encimsko reakcijo, ki ga uporabljamo v diplomskem delu, so razvili raziskovalci Oddelka za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Optimizacijski postopek omogoča teoretične napovedi optimalnih kinetičnih konstant encima, izkoristka reakcije, toka reakcije in termodinamske sile reakcije v stanju z maksimalno produkcijo entropije. Teoretične napovedi modela primerjamo z eksperimentalnimi podatki izmerjenimi za encim glukoza izomeraza [25, 26]. Tako preverjamo veljavnost principa MPE na primeru encimske kinetike. Za reakcijo smo izračunali tudi Shannonovo informacijsko entropijo, ki je v stacionarnem stanju prav tako maksimalna. Izračunana maksimalna vrednost Shannonove informacijske entropije v stanju z maksimalno produkcijo entropije morda nakazuje, da princip MPE opisuje statistično najbolj verjetna neravnovesna stacionarna stanja v odprtih reakcijskih sistemih.
Keywords: encimska reakcija, maksimalna produkcija entropije, Shannonova informacijska entropija, fizikalno - matematični model, optimizacija, glukoza izomeraza
Published: 19.09.2016; Views: 1086; Downloads: 108
.pdf Full text (979,06 KB)

7.
Detektiranje izotopov cezija 137 in kalija 40 v suhih gobah, suhih bananah, brazilskih oreščkih in prsti s spektrometrijo žarkov gama
Kristjan Hari, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost izotopov cezija 137 in kalija 40 v različnih vzorcih. Za vzorce smo uporabili suhe gobe, suhe banane, brazilske oreščke in prst. Prisotnost radioaktivnih izotopov smo ugotavljali z metodo spektrometrije žarkov gama. S to metodo se določa radioaktivne izotope, ki sevajo žarke gama, v poljubnih snoveh. Deluje na podlagi merjenja energij emitiranih fotonov pri razpadu jeder radioaktivnih izotopov. Osrednji del diplome je eksperiment, ki je potreben za določitev aktivnosti radioaktivnih izotopov v posameznem vzorcu. Pri eksperimentu smo uporabljali strojno in programsko opremo podjetja Leybold. Meritve smo opravljali v dveh korakih. Najprej smo z referenčno meritvijo kalibrirali merilni sistem. Potem smo merili energijske spektre emitiranih fotonov pri radioaktivnih razpadih v posameznem vzorcu. Izvedli smo še meritev spektra energij fotonov iz okolja. Ker sevanje iz okolja vpliva na rezultate meritev šibkih sevalcev, smo meritve okolja odšteli od meritev vzorcev. Pri vseh meritvah smo uporabili svinčeni ščit, da smo dodatno zmanjšali vpliv okolice na meritve. Opravili smo analizo na podlagi primerjave izmerjenih spektrov izbranih vzorcev z referenčnimi vzorci, katerih vsebnost izotopov in aktivnost smo poznali. Na ta način smo lahko določili absolutne aktivnosti in relativne aktivnosti, izražene na maso vzorca gob, brazilskih oreščkov, suhih banan in prsti. Splošna ugotovitev naših meritev je, da so izmerjene meritve aktivnosti omenjenih živil zelo majhne in da ne odstopajo od povprečnih aktivnosti naše prehrane.
Keywords: radioaktivnost, spektrometrija, žarki gama, scintilacijski detektor, uran, cezij, kalij, gobe
Published: 01.06.2016; Views: 1075; Downloads: 93
.pdf Full text (2,09 MB)

8.
Analiza zvočnih spektrov glasbenih tonov klarineta in flavte
Sergej Hribernik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu študiramo fizikalne osnove delovanja klarineta in flavte. Izvedemo eksperiment, pri katerem izmerimo zvočne spektre treh različnih glasbenih tonov teh dveh glasbil. Pri obravnavi klarineta izmerimo zvočne spektre za glasbene tone D1, Gis in D pri obravnavi flavte pa zvočne spektre za glasbene tone C2, G1 in C1. Pri analizi izmerjenih podatkov poskušamo nastanek tonov pri klarinetu in flavti pojasniti z nastankom stoječega zvočnega valovanja v trupu glasbila. Flavto obravnavamo kot odprto ravno cev, klarinet pa kot poldprto ravno cev [1]. V obeh primerih analiziramo ojačitev sodih in lihih višjih harmoničnih frekvenc izbranih tonov v trupu glasbil. Analiza zvočnih spektrov izbranih tonov flavte kaže, da smemo flavto v zelo dobrem približku obravnavati kot ravno odprto cev, saj se izmerjene osnovne kakor tudi višje sode in lihe harmonične frekvence tonov dobro ujemajo s teoretično napovedanimi frekvencami preprostega modela stoječega valovanja v odprti cevi. Rezultati eksperimenta pokažejo, da so v glasbenih tonih klarineta, zraven lihih, prisotne tudi sode višje frekvence osnovnih glasbenih tonov, česar s preprostim fizikalnim modelom stoječega zvočnega valovanja v poldprti ravni cevi ni mogoče pojasniti. Z eksperimentom podrobneje preučimo, v katerih delih trupa klarineta se ojačujejo lihi in sodi višji harmoniki. Eksperiment pokaže, da se sodi višji harmoniki ojačajo v ustniku, sodčku in odmevniku oz. lijaku klarineta. Ti deli klarineta niso ravne cevi, temveč so koničaste ali sodčaste oblike.
Keywords: Klarinet, prečna flavta, zvok, zvočni spekter, stoječe zvočno valovanje v ravni cevi.
Published: 18.05.2016; Views: 1362; Downloads: 117
.pdf Full text (815,69 KB)

9.
Analiza fizikalnega modela za izračun gostote magnetnega polja Zemlje
Biserka Gavez, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo magnetno polje Zemlje. K temu prispeva magnetno polje notranjega in zunanjega izvora. Magnetno polje notranjega izvora povzročajo vrtinčasti konvekcijski električni tokovi v tekočem zunanjem delu jedra Zemlje, ki se nahaja na globini med 2800 do 5000 km pod površjem. Ta del jedra je sestavljen iz tekočega železa, niklja in silicija z manjšimi primesmi žvepla in kisika. Magnetno polje notranjega izvora lahko opišemo kot polje magnetnega dipola. Magnetno polje zunanjega izvora povzročajo visoko energijski kozmični delci. Ti delci ionizirajo atome in molekule v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere. Horizontalni tokovi ioniziranih delcev so izvor magnetnega polja zunanjega izvora. V diplomskem delu naredimo pregled observatorijev, ki opravljajo meritve gostote magnetnega polja Zemlje. Ob tem podrobneje predstavimo spletno stran Svetovnega podatkovnega centra za geomagnetizem iz Kyota. Predstavimo tudi edini observatorij za meritve gostote magnetnega polja v Sloveniji, to je Geomagnetni observatorij Sinji vrh nad Ajdovščino. V nadaljevanju opišemo magnetno polje Zemlje notranjega izvora. Vrtinčaste konvekcijske električne tokove v tekočem delu jedra Zemlje opišemo z magnetnim dipolom. Iz splošne rešitve Laplaceove enačbe izpeljemo izraz za magnetni potencial v okolici magnetnega dipola. Nato obravnavamo dva primera [1]. V prvem primeru predpostavimo, da os magnetnega dipola sovpada z rotacijsko osjo Zemlje in izračunamo velikost gostote magnetnega polja Zemlje. V drugem primeru velikost gostote magnetnega polja Zemlje izračunamo tako, da upoštevamo, da je os magnetnega dipola nagnjena glede na rotacijsko os Zemlje. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo možnosti uporabe teme diplomskega dela pri poučevanju v osnovni in srednji šoli. Predstavimo in opišemo didaktični pripomoček za prikaz magnetnega polja Zemlje, ki smo ga razvili in izdelali v okviru izdelave diplomske naloge.
Keywords: Zemlja, gostota magnetnega polja, magnetni dipolni moment, magnetni potencial
Published: 13.03.2015; Views: 1841; Downloads: 224
.pdf Full text (1,54 MB)

10.
MODELNA SIMULACIJA VPLIVA ASPIRINA NA PRODUKCIJO EIKOZANOIDOV V LEVKOCITIH
Samo Maglica, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu apliciramo fizikalno-matematični model presnove arahidonske kisline (AA) na razlago pojava aspirinsko inducirane astme oz. aspirinske intolerance. Aspirinska intoleranca je vnetna bolezen zgornjih in spodnjih dihalnih poti, ki prizadene aspirinsko intolerantne astmatike. Klinični znaki aspirinske intolerance se pojavijo po zaužitju aspirina ali kakšnega drugega nesteroidnega antirevmatika (NSAR). V delu opišemo in nato v nekaterih podrobnostih dopolnimo že obstoječ matematični model presnove AA, ki je plod izvirnega raziskovalnega dela članov Oddelka za fiziko na FNM UM. Omenjeni model nadgradimo z upoštevanjem ireverzibilne vezave aspirina na dva encima, ki ju aspirin inhibira. To sta encima prostaglandin H sintaza 1 in 2 (PGHS1 in PGHS2). Originalni model namreč upošteva, da se NSAR reverzibilno veže na encima in ju inhibira, kar velja za večino NSAR, ne velja pa za aspirin. Le-ta se na omenjena encima kovalentno veže in ju s tem trajno onemogoči. Z modelom realistično napovemo časovne poteke koncentracij prostaglandinov in levkotrienov v odvisnosti od različnih oralno zaužitih doz aspirina ter določimo mejne doze in napovemo čas trajanja bronhokonstrikcije po zaužitju tipičnih doz aspirina pri aspirinsko intolerantnih astmatikih. Napoved časa trajanja bronhokonstrikcije in mejnih doz temelji na izračunu razmerja med koncentracijama prostaglandina E2 (PGE2) in levkotriena C4 (LTC4). Za aspirinsko intolerantne astmatike je značilno, da je to razmerje pred in po zaužitju aspirina manjše od ena, medtem ko je za zdrave osebke in za aspirinsko tolerantne astmatike vselej večje od ena. Vzrok za to naj bi bile spremenjene ekspresije encimov PGHS1 in PGHS2 ter encima levkotrien C4 sintaze (LTC4S). Po originalnem modelu povzamemo opis različnih populacij, ki se razlikujejo po ekspresijah teh encimov, izvedemo modelne simulacije in primerjamo dobljene rezultate.
Keywords: aspirinska intoleranca, arahidonska kislina, levkotrieni, prostaglandini, matematični model, astma, aspirin, inhibicija encimov
Published: 12.06.2013; Views: 1559; Downloads: 142
.pdf Full text (1,41 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica