1. Vloga Doma gozdne kulture za lokalno-regionalni razvoj (na primeru občine Radlje ob Dravi) : magistrsko deloAna Skralovnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je posvečeno raziskovanju delovanja Doma gozdne kulture v Radljah ob Dravi in temi sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Dom gozdne kulture je prva ustanova na svetu, ki se ukvarja s promocijo te tematike, njegovo delovanje ji je popolnoma posvečeno. Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, kakšen je pomen vzpostavitve Doma gozdne kulture za kraj in kako vpliva na lokalno-regionalni razvoj območja. Da bi prišli do teh spoznanj, so bili oblikovani polstrukturirani intervjuji, ki so bili izvedeni s pomembnimi akterji, potekalo pa je tudi sodelovanje z učitelji in učiteljicami Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki so sooblikovali ideje za dejavnosti in aktivnosti poučevanja učnih vsebin v gozdnem okolju. S pomočjo primerjave evropskih gozdnih centrov glede na velikost in dejavnosti je bilo ugotovljeno, da se Dom gozdne kulture umešča med majhne izobraževalno-osveščevalne evropske gozdne centre, saj največji poudarek daje izobraževanju, osveščanju o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi in turistično-rekreacijskim aktivnostim. Glavne vloge pri lokalno-regionalnem razvoju območja so socialna inkluzija, varstvo narave in trajnostni razvoj, sodelovanje z državnimi in mednarodnimi organizacijami, povezovanje naravne in kulturne dediščine, razvoj ekoturizma in lokalnega gospodarstva ter izobraževanje. Iz grafičnih prikazov je mogoče razbrati, da Dom gozdne kulture sodeluje na številnih medsebojno povezanih področjih, vsebine pa so med seboj močno povezane.
Keywords: Gozd, sonaravnost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Dom gozdne kulture
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,67 MB) |
2. Euler–Euler numerical model for transport phenomena modeling in a natural circulation loop operated by nanofluidsBlaž Kamenik, Nejc Vovk, Elif Begum Elcioglu, Firat Sezgin, Erdem Ozyurt, Ziya Haktan Karadeniz, Alpaslan Turgut, Jure Ravnik, 2025, original scientific article Abstract: This paper explores a computational approach to model multiphase heat transfer and fuid fow in a natural circulation loop utilizing nanofuids. We propose and implement an Euler–Euler framework in a CFD environment, incorporating an innovative boundary condition to preserve mass conservation during thermophoretic particle fux. The model’s accuracy is verifed through a one-dimensional example, by comparing results against both an Euler–Lagrange model and an in-house fnite volume solution. Experimental validation is conducted with aluminum oxide nanofuids at varying nanoparticle concentrations. We prepared the nanofuids and measured their thermophysical properties up to 60◦C. We assess the thermal performance of the nanofuid in natural circulation loop at diferent heating powers via experiment and numerical simulations. The fndings reveal that the heat transfer enhancement ofered by the nanofuid is modest, with minimal diferences observed between the proposed Euler–Euler approach and a simpler single-phase model. The results underscore that while the Euler–Euler model ofers detailed particle–fuid interactions, its practical thermal advantage is limited in this context.
Keywords: CFD · Euler–Euler, multiphase fow, nanofluid, natural circulation loop, thermophoresis
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (2,88 MB) |
3. Zelena Univerza v Mariboru : magistrsko deloAna Murko, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako univerze po svetu uvajajo trajnostnostne ukrepe na različnih področjih svojega delovanja (trajnostnostno upravljanje, energetska učinkovitost stavb, odpadki, poraba vode, mobilnost, hrana, študenti in izobraževanje, administracija) in poseben poudarek namenili Univerzi v Mariboru (UM) ter njenim dosedanjim aktivnostim na področju uvajanja trajnostnostnih pristopov. Glavni cilj je bil s pomočjo vprašalnika, prilagojenega po vprašalniku Copernicus Alliance, zajeti stanje trajnostnostnih procesov in zelenega prehoda na članicah UM. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo ankete (20) in intervjujev (9), da bi pridobili vpogled v sedanje stanje na članicah (17 fakultet, Študenski domovi, Univerzitetna knjižnica Maribor in Rektorat). Ugotovitve kažejo, da so potrebni dodatni ukrepi predvsem za izboljšanje trajnostnostnega upravljanja, boljšo energijsko učinkovitost stavb in trajnostnostno porabo vode. Na področju administracije, ravnanja z odpadnim pohištvom in IT opremo pa se UM približuje najbolj »zelenim«. Na podlagi analize rezultatov spletne ankete članic UM in intervjujev študentov smo predstavili možnosti za nadgradnjo trajnostnostnih praks na UM. Zaključki nakazujejo predvsem potrebo po inovativnih pristopih, sodelovanju celotne skupnosti (študentov in zaposlenih) ter iskanju dodatnih ali optimizacijo že obstoječih finančnih sredstev za realizacijo trajnostnostnih ukrepov, ki zahtevajo finančni vložek.
Keywords: zeleni in digitalni prehod, zelena univerza, Univerza v Mariboru, zmanjševanje odpadkov, energijska učinkovitost stavb, trajnostnostna poraba pitne vode
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,38 MB) |
4. Resveratrol food supplement products and the challenges of accurate label information to ensure food safety for consumersMaja Bensa, Irena Vovk, Vesna Glavnik, 2023, original scientific article Abstract: The food supplement market is growing as many consumers wish to complement their nutrient intake. Despite all the regulations in place to ensure food supplements safety, there are still many cases of irregularities reported especially connected to internet sales. Twenty resveratrol food supplement products sold on the Slovenian market were evaluated on their compliance of declared vs. determined resveratrol content, as well as the compliance of labels with the European Union (EU) and Slovenian regulatory requirements. Both the ingredient contents and food information are important parts of food safety. Analyses of 20 food supplements performed using high-performance thin-layer chromatography (HPTLC) coupled with densitometry showed that 95% of products had contents different from what was declared and 55% of products contained higher contents than declared. In 25% of the products the determined content per unit exceeded the maximum level (150 mg/day) specified in EU novel food conditions for food supplement with trans-resveratrol. Evaluation of the 20 food supplement labels included mandatory and voluntary food information, food supplement information, novel food information, health claims and nutrition claims. Most labels contained the necessary information, but multiple errors were observed ranging from typos to misleading practices. From a food safety perspective there is still a lot of improvement needed in the field of food supplements.
Keywords: trans-resveratrol, dietary supplements, food safety, regulation, labels, health claims, nutrition claims, novel foods, high-performance thin-layer chromatography, HPTLC
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 199; Downloads: 16
Full text (4,06 MB)
This document has many files! More... |
5. Modeliranje sistema toplotnega upravljanja električnega vozila : diplomsko deloLuka Vovk, 2023, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo ustvarili simulacijski model sistema toplotnega upravljanja električnega vozila v dveh obratovalnih režimih. Ugotavljali smo, ali je mogoče uravnavati optimalno temperaturo baterije pri zelo visokem gretju le-te in podrobno analizirali obnašanje celotnega termalnega sistema. Velik poudarek je tudi na kontrolnem sistemu, ki mora biti prilagojen tudi najhujšim pogojem obratovanja vozila. Kočni rezultati potrjujejo, da je model in kontrolni sistem ustrezen ter da lahko obdržimo temperaturo baterije na želeni vrednosti v obeh obravnavanih obratovalnih režimih.
Keywords: model, simulacija, toplotno upravljanje, VTMS, električno vozilo
Published in DKUM: 22.12.2023; Views: 718; Downloads: 82
Full text (4,31 MB) |
6. Numerical modeling of two-phase flow inside a wet flue gas absorber sumpNejc Vovk, Jure Ravnik, 2023, original scientific article Abstract: A numerical model of a flue gas scrubber sump is developed with the aim of enabling optimization of the design of the sump in order to reduce energy consumption. In this model, the multiphase flow of the continuous phase, i.e., water, and the dispersed phase, i.e., air bubbles, is considered. The air that is blown in front of the agitators, as well as the influence of the flow field of the agitators on the distribution of the dispersed phase and the recirculation pumps as outlet, is modeled. The bubble Sauter mean diameter is modeled using the population balance model. The model is used to analyze operating parameters such as the bubble retention time, the average air volume fraction, bubble Sauter mean diameter, the local distribution of the bubble size and the amount of air escaping from the pump outlets at two operating points. The purpose of the model is to simulate the two-phase flow in the sump of the flue gas scrubber using air dispersion technology with a combination of spargers and agitators, which, when optimized, reduces energy consumption by 33%. The results show that the homogeneity of air is lower in the bottom part of the absorber sump and that the amount of air escaping through recirculation pipes equals 1.2% of the total air blown into the absorber sump. The escaping air consists mainly of bubbles smaller than 6 mm. Additional operating point results show that halving the magnitude of the linear momentum source lowers the air retention, as well as the average homogeneity of the dispersed air
Keywords: flue gas scrubbing, air dispersion, numerical model, OpenFoam
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 359; Downloads: 51
Full text (41,41 MB)
This document has many files! More... |
7. Numerično modeliranje dvofaznega toka v rezervoarju mokrega pralnika dimnih plinov : magistrsko deloNejc Vovk, 2023, master's thesis Abstract: Za termoenergetske postroje so države postavile pravila, ki narekujejo omejitve emisij
zdravju škodljivih plinov. Ta pravila so povzročila razvoj tehnologij čiščenja dimnih plinov,
emitiranih iz termoenergetskih postrojev. Eden največjih onesnaževalcev je žveplov
dioksid (SO2), ki nastaja pri zgorevanju premoga, onesnaženega z žveplom. V magistrskem
delu obravnavamo mokri kalcitni postopek, ki zahteva izgradnjo pralnika dimnih
plinov. V pralniku se žveplov dioksid absorbira v kapljice vode, v katerih je raztopljen
apnenec. V reakciji ki poteče, nastane kalcijev sulfid (CaSO3), ki ob prenasičenju v vodi
tvori kristale. Nastala suspenzija se zbira v spodnjem delu pralnika – rezervoarju, ki
skrbi za tvorbo stabilnega produkta, kalcijevega sulfata (CaSO4). Slednje je izvedeno s
prisilno oksidacijo, z uporabo kombinacije razpršilnih šob in mešal (agitatorjev), ki poskrbijo
za čim daljši zadrževalni čas disperzne faze. Predstavljen je numerični model
rezervoarja pralnika dimnih plinov, s katerim simuliramo večfazni tok v rezervoarju. V
tem modelu obravnavamo tok zvezne faze (vode) in disperzne faze (mehurčkov zraka).
Modelirano je vpihovanje zraka v področje pred agitatorji, vpliv tokovnega polja agitatorjev
na distribucijo disperzne faze in obtočne črpalke, kot iztok tekočine iz rezervoarja.
Razvoj Sauterjevega premera mehurčkov je modeliran po populacijskem modelu. Namen
izdelave modela je bil analizirati vpliv obtočnih črpalk, ki domnevno motijo učinkovito
disperzijo zraka. Rezultati kažejo, da izteka največ zraka skozi obtočno črpalko v skrajni
legi, skupno pa skozi obtočne črpalke uhaja 1.2 % vpihanega zraka oz. 0.03 m3/s.
Preračun je izveden v odprtokodnem programskem paketu OpenFoam v10, z uporabo
superračunalniške infrastrukture v okviru projekta HPC RIVR.
Keywords: pranje dimnih plinov, disperzija zraka, numerični model, OpenFoam, superračunalnik
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 423; Downloads: 126
Full text (4,51 MB) |
8. Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerihAnja Motaln, 2019, master's thesis Abstract: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije.
V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede.
V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Keywords: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 564; Downloads: 45
Full text (2,07 MB) |
9. Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko deloUrška Povalej, 2022, master's thesis Abstract: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Keywords: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 746; Downloads: 116
Full text (2,53 MB) |
10. Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko deloKatja Dolničar, 2022, master's thesis Abstract: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Keywords: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 671; Downloads: 59
Full text (3,61 MB) |
