1. Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko deloKatja Dolničar, 2022, master's thesis Abstract: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Keywords: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 25; Downloads: 6
 Full text (3,61 MB) |
2. Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko deloEma Ileršič, 2022, master's thesis Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Keywords: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 56; Downloads: 15
Full text (4,04 MB) |
3. Regionalna geografija države Senegal/Afrika s poudarkom na možnostih sodelovanja s SlovenijoTjaša Novak, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Keywords: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 380; Downloads: 55
Full text (2,34 MB) |
4. Napoved vremena z uporabo strojnega učenja : diplomsko deloTimi Vovk, 2021, undergraduate thesis Abstract: Strojno učenje se vse bolj uporablja za napoved prihodnjih stanj. V diplomskem delu je preizkušenih več modelov strojnega učenja za napoved vremenskih parametrov s ciljem izdelave čim boljšega. Modeli v enem mahu napovedujejo terminsko zračno temperaturo ali globalno sevanje za prvo, dvanajsto in štiriindvajseto uro. Ustvarjenih je več modelov z različno arhitekturo. Ti so naučeni iz obdelanih in urejenih podatkov pridobljenih iz javno dostopnega arhiva vremena ARSO. V ospredju algoritmov nadzorovanega stojnega učenja sta Elastic Net in GRU. Arhitektura za izdelavo GRU modelov je zgrajena na podlagi predlaganih modelov drugih avtorjev. Najbolje se je izkazal model GRU (60, 30, 10).
Keywords: nadzorovano strojno učenje, GRU, Elastic Net, temperatura zraka, sončno sevanje
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 375; Downloads: 44
Full text (1,96 MB) |
5. Numerična analiza hidravličnih razmer v področju usmerjevalnih lopatic dimovodnega kanala : diplomsko deloNejc Vovk, 2021, undergraduate thesis Abstract: V sklopu diplomskega dela je bila izvedena numerična analiza hidravličnih razmer v kolenu dimovodnega kanala termoelektrarne s ciljem ugotoviti upravičenost uporabe usmerjevalnih lopatic kot načina za zmanjšanje tlačnega padca. Analiza je bila izvedena za dva nabora obratovalnih parametrov termoelektrarne – garancijski parametri in parametri za zasnovo. Ugotovljeno je bilo, da namestitev usmerjevalnih lopatic v dimovodni kanal zmanjša tlačni padec za 73% v primeru garancijskih parametrov ter za 75% v primeru parametrov za zasnovo. Rezultati numerične analize so bili kontrolirani z uporabo empiričnih nastavkov za izračun koeficienta lokalnih izgub. V sklopu diskusije so navedene nekatere iztočnice za nadaljnje delo.
Keywords: numerična analiza, CFD, usmerjevalne lopatice, dimovodni kanal, tlačni padec, koeficient izgub
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 347; Downloads: 33
Full text (3,69 MB) |
6. Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja RušeNoemi Ludvik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Keywords: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Published in DKUM: 30.08.2021; Views: 375; Downloads: 41
Full text (6,94 MB) |
7. Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnostTjaša Vovk, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Keywords: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 465; Downloads: 62
Full text (1,03 MB) |
8. Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni slovenijiHelena Levičnik, 2020, master's thesis Abstract: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Keywords: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 797; Downloads: 162
Full text (1,33 MB) |
9. Industrijski internet stvari - laboratorijski model : diplomsko deloMarko Vovk, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obsega zajem in prikaz obdelanih podatkov iz 3-faznega števca preko RS485 vmesnika po MODBUS protokolu do modula za zajem iz oddaljenih podatkovnih virov - SIMATIC IOT2040, kjer se zapišejo zajeti podatki v lokalno podatkovno zbirko. Od tu naprej pa poteka prenos podatkov preko Ethernet vmesnika do eksterne podatkovne zbirke.
Keywords: Avtomatizacija, Industrija 4.0, IoT, IIoT, pametne tovarne, digitalizacija v industriji, modul za zajem podatkov iz oddaljenih podatkovnih virov.
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 744; Downloads: 120
Full text (1,85 MB) |
10. Učilnica v naravi pri osnovni šoli FramSaša Radinović, 2020, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Keywords: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Published in DKUM: 05.03.2020; Views: 994; Downloads: 190
Full text (4,11 MB) |
