1. Družbene organizacije za podporo samooskrbi v Sloveniji : magistrsko deloGita Jöbstl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava družbene organizacije v Sloveniji, ki delujejo na področju različnih oblik samooskrbe. V času okoljskih in gospodarskih izzivov je samooskrba ključna za zmanjšanje odvisnosti od globalnih sistemov, ponovno povezovanje ljudi z naravo ter uporabo lokalnih in obnovljivih virov. V okviru raziskave smo preučevali pomen in delovanje organizacij, njihov vpliv ter povezavo poslanstva s spodbujanjem samooskrbe. Cilji so bili oblikovati geografsko mrežo ljudi, povezanih s samooskrbo, ugotoviti pomen prostora za njihovo delovanje, presoditi vlogo geografskega prostora za družbene organizacije ter oceniti prenos znanja in prepoznati izzive ter priložnosti razvoja. Glavno izhodišče empiričnega dela je bila analiza porekla organizacij, pregled spletnih vsebin, geografske analize ter intervjuji. Rezultati kažejo, da organizacije vidijo priložnost predvsem v rastočem zanimanju za lokalno pridelano hrano, trajnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Prehranska samooskrba je najpogostejša oblika, pogosto povezana z gospodarsko samooskrbo, kar je bilo glede na družbeno-ekonomske razmere pričakovano. Ključni dejavniki uspešne pridelave so poznavanje podnebnih sprememb, lokalnega okolja, dostop do zemljišč ter ustrezno znanje in infrastruktura. Digitalna orodja se izkazujejo kot nepogrešljiv del za širjenje znanja in izmenjavo dobrih praks.
Keywords: samooskrba, družbene organizacije, geografski vidik, prehranska varnost, trajnost
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,16 MB) |
2. Komuniciranje samooskrbe z izkustvenim učenjem na primeru Učnega poligona za samooskrbo DoleAna Vovk, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Samooskrba je ključni dejavnik pri zmanjševanju revščine in spodbujanju trajnostnosti. Kljub njenemu pomenu v manj razvitih skupnostih pomanjkanje ustreznega izobraževanja in praktičnih znanj ovira njen širši sprejem. Razumevanje koristi samooskrbe, kot so neodvisnost, varnost in boljše zdravje, lahko motivira posameznike k spremembam, ki vodijo v odpornejše skupnosti. Da bi povečali sprejetje koncepta samooskrbe, je ključno zagotoviti dostopno izobraževanje. To vključuje razvoj praktičnih spretnosti in samozavesti pri posameznikih ter ustvarjanje priložnosti za delo v lokalnih sektorjih. Hkrati je pomembno učinkovito komuniciranje vrednosti samooskrbe na ravni posameznika in skupnosti, pri čemer lahko pomagajo delavnice, mediji in zgledi iz prakse. Z metodo pogovora z udeleženci izobraževanj v petnajstih letih izvajanja delavnic, seminarjev in praktičnih oblik dela smo dobili vpogled v najbolj priljubljene metode samooskrbe, ki so jih udeleženci prenesli v lastno prakso in se širijo tudi preko meja. Ozaveščanje o samooskrbi skozi izobraževanja pomeni tudi širjenje kulture samozadostnosti. Posamezniki pridobijo veščine, ki jim omogočajo večjo ekonomsko neodvisnost, to pa zmanjšuje revščino in spodbuja trajnostni razvoj. Ugotavljamo, da samooskrba postaja temeljna strategija za krepitev odpornosti in trajnostnosti skupnosti, vendar je uspešnost njenega uvajanja odvisna od dostopa do izobraževalnih virov in učinkovite komunikacije.
Keywords: samooskrba, komuniciranje, Učni poligon Dole, trajnostnost, izobraževanje, neodvisnost, skupnost
Published in DKUM: 27.08.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,77 MB)
This document has many files! More... |
3. Izzivi komuniciranja samooskrbe v času podnebnih in družbenih spremembTomaž Onič, Ana Vovk, David Hazemali, Tjaša Mohar, Bernarda Leva, Nastja Prajnč Kacijan, Kirsten Hempkin, Katja Plemenitaš, Barbara Majcenovič Kline, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pomen pojma »samooskrba« postaja v sodobnem času vse kompleksnejši, saj poleg ekonomskih vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske in politične razsežnosti. Posledično se spreminja tudi način komuniciranja o samooskrbi, ki poleg tehničnega informiranja o individualni neodvisnosti zdaj vključuje tudi oblikovanje stališč, vedenjskih vzorcev in identitet. Pričujoči prispevek obravnava komuniciranje samooskrbe kot večplastnega diskurznega procesa in poudari pomen razumevanja teh praks za spodbujanje trajnostno usmerjene družbe. Pri analizi procesov komuniciranja imata pomembno vlogo dva jezikoslovna pristopa, in sicer teorija okvirjanja in teorija govornih dejanj, s pomočjo katerih je komunikacijo mogoče vrednotiti in objektivneje analizirati. Prispevek želi tudi opozoriti na sodobno spoznanje, da je razumevanje komuniciranja samooskrbe ključno ne le za učinkovito širjenje informacij, temveč tudi za aktivno oblikovanje trajnostno naravnane družbe.
Keywords: komuniciranje samooskrbe, samooskrba, trajnostnost, teorija okvirjanja, teorija govornih dejanj
Published in DKUM: 27.08.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (346,69 KB)
This document has many files! More... |
4. Trajnostna destinacijska komunikacija v teoriji in praksiDavid Hazemali, Tomaž Onič, Tjaša Mohar, Barbara Majcenovič Kline, Nastja Prajnč Kacijan, Katja Plemenitaš, Kirsten Hempkin, Ana Vovk, Bernarda Leva, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava koncept trajnostne destinacijske komunikacije kot ključni element sodobnega turizma. V ospredje postavlja vlogo komunikacije pri spodbujanju trajnostnega vedenja, gradnji zaupanja ter ustvarjanju dolgoročnega odnosa med destinacijo, obiskovalci in lokalno skupnostjo. Avtorji opozarjajo, da zgolj uporaba pojma trajnostnost ni zadostna – ključna je njegova verodostojna, strateška in vključujoča komunikacija. Prispevek izpostavlja deset načel učinkovitega trajnostnega komuniciranja po Baumgartnerju in Hadornu (2022), ki jih ponazori s študijo primera trajnostne pobude Zelena planica 2023. Analiza te pobude potrjuje, da so lahko tudi kompleksni dogodki, kakršno je bilo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici, uspešno zasnovani v duhu trajnostnih vrednot, če so komunikacijsko premišljeni. Avtorji zaključujejo, da je trajnostna komunikacija temelj za odgovoren, vključujoč in dolgoročno konkurenčen turizem.
Keywords: trajnostnost, trajnostni turizem, destinacijska komunikacija, odgovorno komuniciranje, zelena Planica
Published in DKUM: 26.08.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (887,71 KB)
This document has many files! More... |
5. Vloga Doma gozdne kulture za lokalno-regionalni razvoj (na primeru občine Radlje ob Dravi) : magistrsko deloAna Skralovnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je posvečeno raziskovanju delovanja Doma gozdne kulture v Radljah ob Dravi in temi sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Dom gozdne kulture je prva ustanova na svetu, ki se ukvarja s promocijo te tematike, njegovo delovanje ji je popolnoma posvečeno. Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, kakšen je pomen vzpostavitve Doma gozdne kulture za kraj in kako vpliva na lokalno-regionalni razvoj območja. Da bi prišli do teh spoznanj, so bili oblikovani polstrukturirani intervjuji, ki so bili izvedeni s pomembnimi akterji, potekalo pa je tudi sodelovanje z učitelji in učiteljicami Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki so sooblikovali ideje za dejavnosti in aktivnosti poučevanja učnih vsebin v gozdnem okolju. S pomočjo primerjave evropskih gozdnih centrov glede na velikost in dejavnosti je bilo ugotovljeno, da se Dom gozdne kulture umešča med majhne izobraževalno-osveščevalne evropske gozdne centre, saj največji poudarek daje izobraževanju, osveščanju o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi in turistično-rekreacijskim aktivnostim. Glavne vloge pri lokalno-regionalnem razvoju območja so socialna inkluzija, varstvo narave in trajnostni razvoj, sodelovanje z državnimi in mednarodnimi organizacijami, povezovanje naravne in kulturne dediščine, razvoj ekoturizma in lokalnega gospodarstva ter izobraževanje. Iz grafičnih prikazov je mogoče razbrati, da Dom gozdne kulture sodeluje na številnih medsebojno povezanih področjih, vsebine pa so med seboj močno povezane.
Keywords: Gozd, sonaravnost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Dom gozdne kulture
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,67 MB) |
6. Zelena Univerza v Mariboru : magistrsko deloAna Murko, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako univerze po svetu uvajajo trajnostnostne ukrepe na različnih področjih svojega delovanja (trajnostnostno upravljanje, energetska učinkovitost stavb, odpadki, poraba vode, mobilnost, hrana, študenti in izobraževanje, administracija) in poseben poudarek namenili Univerzi v Mariboru (UM) ter njenim dosedanjim aktivnostim na področju uvajanja trajnostnostnih pristopov. Glavni cilj je bil s pomočjo vprašalnika, prilagojenega po vprašalniku Copernicus Alliance, zajeti stanje trajnostnostnih procesov in zelenega prehoda na članicah UM. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo ankete (20) in intervjujev (9), da bi pridobili vpogled v sedanje stanje na članicah (17 fakultet, Študenski domovi, Univerzitetna knjižnica Maribor in Rektorat). Ugotovitve kažejo, da so potrebni dodatni ukrepi predvsem za izboljšanje trajnostnostnega upravljanja, boljšo energijsko učinkovitost stavb in trajnostnostno porabo vode. Na področju administracije, ravnanja z odpadnim pohištvom in IT opremo pa se UM približuje najbolj »zelenim«. Na podlagi analize rezultatov spletne ankete članic UM in intervjujev študentov smo predstavili možnosti za nadgradnjo trajnostnostnih praks na UM. Zaključki nakazujejo predvsem potrebo po inovativnih pristopih, sodelovanju celotne skupnosti (študentov in zaposlenih) ter iskanju dodatnih ali optimizacijo že obstoječih finančnih sredstev za realizacijo trajnostnostnih ukrepov, ki zahtevajo finančni vložek.
Keywords: zeleni in digitalni prehod, zelena univerza, Univerza v Mariboru, zmanjševanje odpadkov, energijska učinkovitost stavb, trajnostnostna poraba pitne vode
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,38 MB) |
7. Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerihAnja Motaln, 2019, master's thesis Abstract: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije.
V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede.
V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Keywords: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 564; Downloads: 47
Full text (2,07 MB) |
8. Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko deloUrška Povalej, 2022, master's thesis Abstract: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Keywords: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 746; Downloads: 124
Full text (2,53 MB) |
9. Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko deloKatja Dolničar, 2022, master's thesis Abstract: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Keywords: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 671; Downloads: 62
Full text (3,61 MB) |
10. Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko deloEma Ileršič, 2022, master's thesis Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Keywords: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 499; Downloads: 62
Full text (4,04 MB) |
