| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Smiselnost naložb v vzajemne sklade : diplomsko delo
Peter Stražišnik, 2004, undergraduate thesis

Published: 28.09.2007; Views: 1972; Downloads: 63
.pdf Full text (439,73 KB)

2.
3.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANKE TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Ana Stražišnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Likvidnost banke pomeni, da je v danem času sposobna opraviti vse svoje plačilne obveznosti ter da nemoteno opravlja finančne obveze, ki izhajajo iz njenega poslovanja. Pravila o odločanju, ki zagotovijo likvidnost banke, je mogoče izpeljati iz štirih likvidnostnih teorij. Te so: Zlato bančno pravilo, Teorija ostanka vlog, teorija spremenljivosti ter teorija maksimalne obremenitve. Dejavnike, ki vplivajo na bančno likvidnost, lahko razdelimo na notranje, kot so njena politika likvidnosti ter kreditna dejavnost, in zunanje, med katerimi sta najpomembnejša ukrepi centralne banke ter denarne transakcije komitentov. Likvidnost lahko banka meri na več načinov, pri ocenjevanju likvidnostnih potreb pa uporablja osnovne metode: metodo virov in porabe sredstev, metodo strukture sredstev ter metodo kazalnika likvidnosti. Z naštetimi modeli lahko banka približno oceni dejanske likvidnostne potrebe v določenem času. Upravljanje z likvidnostjo banke lahko opredelimo kot proces ustvarjanja sredstev, da lahko banka ob vsakem času in po razumni ceni zadosti dogovorjenim obveznostim. Da lahko izvaja upravljanje z likvidnostjo, mora banka likvidnost najprej načrtovati. Pri tem procesu uporablja določene tehnike in komponente, ki omogočajo možnost napovedovanja bodočega gibanja likvidnih sredstev. Pri upravljanju z likvidnostjo banka uporablja različne strategije. Literatura v tem kontekstu pojasnjuje strategijo naložb, strategijo obveznosti ter upravljanje s sredstvi in obveznostmi banke. Instrumenti, ki so v okviru centralne banke na voljo za uravnavanje likvidnosti bančnega sistema, so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in obvezne rezerve. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela s pokom hipotekarnega balona v ZDA in se hitro preselila na finančni sektor. Njen vpliv se je kmalu razširil na vse države sveta in povzročil kar nekaj propadov večjih bank in podjetij. Njen vpliv v Sloveniji se je kazal predvsem v padcu borznih tečajev, povečane brezposelnosti ter vpliva na realni sektor zaradi velike izvozne usmerjenosti države. Seveda je kriza prizadela tudi banke, ki so občutile pomanjkanje virov iz tujine in zaradi nejasnih dogajanj v prihodnosti postale bolj previdne pri kreditiranju. Da bi posledice krize na finančnem sektorju omilila, je država sprejela jamstvo za vloge varčevalcev, izdala je pet obveznic, sprejela jamstveni shemi za posojila podjetjem in fizičnim osebam ter nekaj ostalih ukrepov, za katere je menila, da bodo omilili ostre razmere na trgu. Pri ukrepanju se je izkazala tudi ECB, ki je sprejela kar nekaj nestandardnih ukrepov, da bi pomagala obdržati ustrezno likvidnost bank. Tudi banke same so prilagodile politiko upravljanja z likvidnostjo, da so lahko nemoteno nadaljevale poslovanje in obstale na trgu.
Keywords: likvidnost, likvidnostne teorije, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, finančna in gospodarska kriza, kreditni krč
Published: 13.12.2010; Views: 1738; Downloads: 197
.pdf Full text (771,74 KB)

4.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Keywords: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Published: 29.10.2010; Views: 4953; Downloads: 811
.pdf Full text (1,25 MB)

5.
Ocene in stališča zaposlenih na centrih za socialno delo do sodelovanja s policisti - študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Stražišnik, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract: V teoretičnem uvodu diplomskega dela avtor predstavi Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo kot organ v sestavi ministrstva ter razmerje med njima. Nadalje predstavi tronivojsko organiziranost policije, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni. Seznani nas z nalogami in oblikami dela policije ter s policijskim delom v skupnosti s podrobno predstavitvijo elementov njenega dela. V nadaljevanju predstavi socialno delo in organizacijo ter naloge centrov za socialno delo s kratko predstavitvijo posameznih centrov za socialno delo v Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Dravogradu, Gornji Radgoni, Kopru in Novi Gorici. Za lažje razumevanje medsebojnega sodelovanja prikaže policijsko delo v skupnosti (community policing). Teoretični uvod zaključi s poglavjem o sodelovanju centrov za socialno delo in policije, v katerem zajame zgodovino in področja sodelovanja ter elemente socialnega dela pri opravljanju policijske dejavnosti. Avtor predstavi tudi zakonodajno področje, na katerem temelji medsebojno sodelovanje in delovanje policije ter centrov za socialno delo. V empiričnem delu diplomske naloge avtor proučuje, kako na sodelovanje in odnose med delavci centrov za socialno delo in policisti ali kriminalisti vpliva njihovo službeno sodelovanje, službeno komuniciranje, reševanje službenih problemov, policijsko poznavanje pristojnosti delavcev centrov za socialno delo in v kolikšni meri so socialni delavci seznanjeni s pristojnostmi policistov. Avtor hkrati ocenjuje možnosti za izboljšanje sodelovanja ter interpersonalne kompetence policistov ali kriminalistov. V ta namen je opravil raziskavo na vzorcu 42-ih delavcev, zaposlenih na Centrih za socialno delo Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Gornja Radgona, Koper in Nova Gorica, ki sodelujejo s policisti ali kriminalisti na Policijskih postajah Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Gornja Radgona, Koper in Nova Gorica. Uporabil je metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Z raziskavo je potrdil vseh sedem zastavljenih hipotez. Ugotovil je, da bi morali obe organizaciji pogosteje sodelovati na tedenski bazi in določiti način medsebojnega komuniciranja. Organizirati bi morali izobraževanja o spoznavanju pooblastil, nalog in dolžnostih tako ene kot druge institucije in tako doseči skupni željeni cilj, ki je izboljšanje medsebojnega sodelovanja.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, centri za socialno delo, sodelovanje, stališča, študije primerov, analize, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 16.05.2012; Views: 1491; Downloads: 150
.pdf Full text (576,20 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica