| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Energetska elektronika : laboratorijske vaje
Franc Mihalič, Alenka Hren, 2022, other educational material

Abstract: Pričujoče gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Energetska elektronika za študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Elektrotehnika, smer Avtomatika in robotika ter smer Močnostna elektrotehnika in študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Mehatronika. V navodilih je predstavljeno pet laboratorijskih vaj, ki obravnavajo usmerniška vezja s korekcijo faktorja moči, trifazna šestkoračna razsmerniška vezja, sinusno pulznoširinsko modulacijo v enofaznih razsmernikih z dvoin tri-nivojskim izhodom s poudarkom na harmonski analizi vhodnih oz. izhodnih signalov vezij. Vse vaje vsebujejo gradnjo simulacijskega modela vezij in potrditev simulacijskih rezultatov z meritvami na eksperimentalnem modelu.
Keywords: energetska elektronika, usmerniška vezja, faktor moči, razsmerniki, pulznoširinska modulacija, harmonska analiza, učbeniki, laboratorijske vaje
Published in DKUM: 21.01.2022; Views: 283; Downloads: 13
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko delo
Nina Planinc, 2021, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Keywords: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 259; Downloads: 44
.pdf Full text (1,66 MB)

3.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 294; Downloads: 36
.pdf Full text (825,93 KB)

4.
Mikrokrmilniško vodenje DC/DC-pretvornika navzdol : diplomsko delo
Timotej Lebar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava načrtovanje, dinamično modeliranje, izdelavo in regulacijo izhodne napetosti pretvornika navzdol. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene osnove delovanja pretvornika navzdol, v nadaljevanju je opisano načrtovanje dušilke in kondenzatorja, nato pa je podana analiza stacionarnega in dinamičnega delovanja pretvornika navzdol. Ti analizi sta pomembni za izvajanje simulacije delovanja pretvornika navzdol, ki je skupaj s simulacijskimi rezultati predstavljena v četrtem poglavju. Sledi načrtovanje PI regulatorja izhodne napetosti pretvornika v zveznem prostoru. Ustreznost izbranega regulatorja je potrjena s simulacijskimi odzivi reguliranega pretvornika. Za potrebne mikrokrmilniške izvedbe regulacije je izvedena diskretizacija PI regulatorja po Tustinovi metodi. V šestem poglavju sledi opis mikrokrmilniške izvedbe regulacije pretvornika navzdol, ki pa zaradi zunanjih okoliščin ni bila eksperimentalno verificirana.
Keywords: pretvornik navzdol, PI regulacija, simulacija pretvornika, matematični model pretvornika navzdol
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 388; Downloads: 73
.pdf Full text (1,65 MB)

5.
Analysis and implementation of different modulation strategies for one-phase inverter based on TMS320F28335 microcontroller : magistrsko delo
Tomislav Sinković, 2019, master's thesis

Abstract: This master’s thesis is about researching different modulation strategies used on one-phase inverters. Given results and quality of the particular modulation strategy will be measured on output terminals of the whole system or load, which will be, for this purpose, a classical pure resistive load. Signal response will be measured with oscilloscope and the obtained signal will be saved in CSV form for further computer analysis using MATLAB/Simulink. Stored results will be passed through Fast Fourier Transformation method, which can estimate the magnitude of higher harmonics component in the output signal and thus quality of the signal. Whole algorithm and low-level signal generation is performed with TMS320F28335 microcontroller which supports MATLAB/Simulink to be compiled in C language. Real »Power board« is done with the milling machine with prior designing in Altium Designer PCB software package.
Keywords: one-phase inverter, different modulation strategies, TMS320F28335, power board, simulations
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 528; Downloads: 68
.pdf Full text (3,96 MB)

6.
Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Keywords: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 690; Downloads: 99
.pdf Full text (1,67 MB)

7.
Izgorevanje med študenti medicine
Špela Planinc, Vid Florjančič Žunko, 2017, final research report

Keywords: izgorevanje, študenti medicine, čustvena izčrpanost, učinkovitost, cinizem
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 992; Downloads: 109
.pdf Full text (1003,88 KB)

8.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Keywords: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1237; Downloads: 120
.pdf Full text (881,34 KB)

9.
Vpliv dejavnikov na izbiro študija zdravstvene nege
Rebeka Planinc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pomanjkanje medicinskih sester postaja globalni problem, zato je potrebno razumeti dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da se odloči za ta poklic. Razloge zakaj se nekdo odloči za določen poklic so začeli teoretiki podrobneje raziskovati šele ob koncu 18. stoletja. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro študija zdravstvene nege.Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika sestavljenega iz 11 vprašanj, na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji. Sodelovalo je 90 študentov. Raziskavo smo izvedli meseca avgusta 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so notranji dejavniki, kot so možnost pomagati drugim in delo z ljudmi najpomembneje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev za izbiro študija zdravstvene nege. Po oceni pomembnosti jim nato sledijo zunanji dejavniki z možnostjo razvoja kariere, nato zaposlitvena stabilnost in z njo možnost zaposlitve v tujini. Dejavniki, ki so jih anketiranci označili kot najmanj vplivne so vpliv drugih na odločitev izbire študija.
Keywords: poklic medicinske sestre, izbira poklica, poklicna orientacija, psihološke teorije, sociološke teorije
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1139; Downloads: 167
.pdf Full text (1,28 MB)

10.
Delo z učenci s posebnimi potrebami : mnenja in izkušnje učiteljev geografije
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, original scientific article

Abstract: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Keywords: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Published in DKUM: 12.05.2017; Views: 697; Downloads: 217
.pdf Full text (787,94 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica