| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odnos voznikov začetnikov do usposabljanja voznika začetnika
Ana Kemperle, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vključevanje v promet se za bodoče voznike motornih vozil začne v avtošoli. Tam se kandidat za pridobitev vozniškega dovoljenja nauči vožnje na vseh vrstah cest. Po opravljenem vozniškem izpitu se voznik začetnik na vožnjo poda sam. Samostojnost in »samost« sta velika odgovornost. Voznik se na cesti zagotovo sreča z različnimi situacijami, lahko tudi nevarnimi. Republika Slovenija je z zakonom o voznikih 13. avgusta 2010 uzakonila, da se mora voznik začetnik v roku dveh let po opravljenem izpitu udeležiti usposabljanja voznika začetnika. Tam vozniki začetniki pridobijo dodatno znanje, ki pride v poštev in jim pomaga v nepredvidljivih situacijah. Število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in smrtjo se v Sloveniji od leta 2011 zmanjšuje. Usposabljanje voznikov začetnikov je prav gotovo kamenček v mozaiku ukrepov, ki jih v Sloveniji izvajamo za izboljšanje prometne varnosti. V raziskovalnem delu sem želela preveriti, kakšno mnenje imajo vozniki začetniki o samem usposabljanju. Izvedla sem anketo v AMZS Centru varne vožnje, ki izvaja ta program. Ugotovila sem, da se udeležencem usposabljanje zdi smiselno in potrebno.
Keywords: vozniki, vozniki začetniki, usposabljanje, prometna varnost, diplomske naloge
Published: 03.02.2017; Views: 843; Downloads: 79
.pdf Full text (549,46 KB)

2.
3.
VPLIV RAZNOLIKOSTI TKIVNIH ANTIGENOV HLA-C NA IZBIRO NESORODNEGA DAROVALCA PRI PRESADITVI KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC
Irena Kemperle, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Presajanje krvotvornih matičnih celic (KMC) se je v zadnjih desetletjih uveljavilo kot najuspešnejši način zdravljenja poprej večinoma neozdravljivih bolezni krvotvornih organov predvsem različnih vrst levkemij. Kadar bolniku ne najdemo glede na HLA enakega sorodnega darovalca, iščemo nesorodnega v registrih darovalcev krvotvornih matičnih celic. V strokovni literaturi najdemo dokaze, da neujemanja v tkivnih antigenih HLA-A, HLA-B, HLA-C in HLA-DR med darovalcem in prejemnikom KMC odločilno vplivajo na uspešnost presaditve oz. na preživetje bolnika po njej. Lokus HLA-C so med produkti genov HLA I. razreda odkrili najpozneje, tako da je njihov vpliv na izhod presaditve KMC manj raziskan. Ugotovili smo, da so za tipizacijo HLA-C najprimernejše metode, ki temeljijo na analizi DNK. Ker z eno metodo ne moremo razrešiti vseh dvoumnosti tipizacij, je trenutno po našem mnenju najboljša izbira kombinacija metod PCR-SBT in PCR- SSP. Antigene oz. alele HLA-C smo na vzorcu oseb slovenske narodnosti v različnih časovnih obdobjih tipizirali z metodama: PCR-SSO in PCR-SBT. PCR-SSP smo v obeh primerih uporabili le kot dodatno metodo. Za razliko od izbranih evropskih populacij, kjer je najpogostejši alel Cw*0701, je presenetljivo najpogostejši alel v slovenski populaciji Cw*0401. V primeru rekombinacij v antigenih HLA bolnik v družini nima primernega darovalca, prav tako je težka izbira oz. iskanje nesorodnega darovalca. Z namenom, da bi ugotovili pogostnost rekombinacij pri naših bolnikih smo analizirali 557 družin. Po določitvi haplotipov smo pri 2,7% družin opazili rekombinacijo. Ugotovili smo, da se pojavi v 40% primerov med lokusoma HLA-A in C, med lokusoma HLA-B in DRB1 pa v 60% primerov. Iz tega sklepamo, da neujemanja v HLA-C največ prispevajo k tkivni neskladnosti na lokusih HLA I. razreda. Razvidno je celo da ne gre za neujemanje v alelih HLA-C, pač pa za neujemanja v antigenih, kar predstavlja večjo oviro za presaditev KMC. Razlog je verjetno iskati v močnem vezavnem neravnovesju med lokusoma HLA-B in HLA-C, kar je razvidno tudi iz naše analize rekombinacij, ki jih med omenjenima lokusoma nismo opazili. Izsledki nekaterih študij kažejo na to, da obstaja veliko število različnih kombinacij antigenov HLA-B in HLA-C v vezavnem neravnovesju. Tako velikokrat pri darovalcu naletimo na drugačno kombinacijo antigenov HLA-B in HLA-C kot jo ima bolnik. Menimo, da bi hkratni izbor več darovalcev ter vključitev lokusa HLA-C k osnovni tipizaciji tako darovalca kot bolnika pripomogla k učinkovitejšemu in hitrejšemu zaključku preizkušanja tkivne skladnosti.
Keywords: HLA-C, presajanje krvotvornih matičnih celic, polimorfizem, antigen, alel, PCR-SSO, PCR-SSP, PCR-SBT
Published: 22.12.2009; Views: 2531; Downloads: 155
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica