1. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, master's thesis Abstract: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih. Keywords: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik. Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,13 MB) |
2. Ekologija plemenitilnih procesovAlenka Ojstršek, Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, 2024 Abstract: Skripta z naslovom »Ekologija plemenitilnih procesov« je namenjena študentom visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Pripravljena je tako, da študente v prvih poglavjih seznani z osnovami tehnoloških procesov plemenitenja tekstilij in njihovo ekološko problematiko. Poseben problem v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, saj so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, različne tipe organskih barvil, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke vrednosti kemijske potrebe po kisiku (KPK) in biokemijske potrebe po kisiku (BPK), vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. V nadaljevanju so v gradivu predstavljeni alternativni mediji in postopki plemenitenja, ki za dosego izbranega učinka plemenitenja porabijo manj kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, manj energije in tako vplivajo na manjšo obremenitev okolja. Poseben poudarek je na alternativnih tehnikah obdelave, ki vključujejo avtomatizacijo, ki dodatno vpliva na nižjo porabo vode in energije, manjšo količino odpadkov, odpadnih vod in emisij toplogrednih plinov ter na večjo produktivnost, varnost pri delu in optimalno izrabo delovnega časa. Pridobljeno znanje bo študentom omogočilo, da bodo poleg temeljnih znanj poznali tudi napredne pristope in tehnologije pri razvoju in plemenitenju sodobnih inženirskih materialov. Keywords: ekologija, plemenitenje, tekstilni materiali, napredni postopki, odpadne vode Published in DKUM: 16.12.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (5,38 MB) This document has many files! More... |
3. Digitalne platforme : Pravni in ekonomski izzivi2024 Abstract: Digitalne platforme so močno vpletene v različne družbene dejavnosti, zaradi česar so postale središče razprav o številnih pravnih vprašanjih, ki so z njihovim delovanjem povezana. Publikacija obravnava številne pravne in ekonomske izzive, s katerimi se soočajo deležniki na digitalnem trgu, pri čemer posebno pozornost posveča največjim digitalnim platformam oziroma njihovim upravljavcem, t. i. digitalnim vratarjem. Ukvarja se s konceptom vratarjev in zahtevami interoperabilnosti po Aktu o digitalnih trgih ter širših pravnih in ekonomskih posledicah tega, s položajem velikih jezikovnih modelov in storitev, povezanih z generativno umetno inteligenco, in vplivu digitalnih platform na izobraževanje. Nadalje analizira pomanjkljivosti upravljanja politike varstva konkurence na digitalnih trgih s pravnega, upravljavskega in informacijskega vidika ter obravnava paradoks zasebnosti glede ravnotežja med digitalnim udobjem in varstvom pravice do zasebnosti. Poseben poudarek je namenjen tudi izzivom na področju prava intelektualne lastnine, kjer se izpostavlja njihova odgovornost zaradi kršitev avtorskih pravic in znamk. Keywords: digitalne platforme, vratarji, digitalni trg, Akt o digitalnih trgih, konkurenca, avtorska pravica, znamka Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 79
Full text (7,60 MB) This document has many files! More... |
4. Čezmejna prekinitev neželene nosečnosti v EU : magistrsko deloNika Simonič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo. Keywords: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 68
Full text (723,69 KB) |
5. Uporaba umetne intelgence v zunanjem revidiranjuIva Bedrač, 2024, master's thesis Abstract: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov.
V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo.
Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture.
V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane.
Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje. Keywords: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,81 MB) |
6. Integriteta športna [i. e. športa] na preizkušnji: doping in njegov vpliv na atletiko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Bedrač, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo "Integriteta športa na preizkušnji: Doping in njegov vpliv na atletiko" se osredotoča na problematiko dopinga v športu, zlasti v atletiki, ter raziskuje njegov vpliv na integriteto športa ter ozaveščenost in dojemanje športnikov glede uporabe prepovedanih substanc. Raziskava zajema kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, vključno z anonimno spletno anketo med 124 športniki različnih disciplin ter analizo odmevnih primerov dopinga v medijih in pregledom literature protidopinških organizacij. Rezultati raziskave kažejo, da je integriteta športnih tekmovanj resno ogrožena zaradi uporabe dopinga ter da je stopnja ozaveščenosti športnikov o nevarnostih dopinga nizka. Ugotovljeno je tudi, da pomembno vlogo pri preprečevanju uporabe dopinga igrajo protidopinške organizacije. Mnenja športnikov kažejo na potrebo po izboljšanju ozaveščenosti, učinkovitejših ukrepih proti dopingu in strožjih kaznih za kršitelje. Zaključek diplomskega dela poudarja potrebo po izboljšanju ozaveščenosti športnikov o nevarnostih in posledicah dopinga ter po okrepitvi protidopinških ukrepov in kazni. Prav tako je predlagano tesnejše sodelovanje med športnimi organizacijami in protidopinškimi agencijami za zagotovitev poštene in zdrave športne klime. Keywords: doping, atletika, integriteta, diplomske naloge Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,78 MB) |
7. Razvoj kompozitnih nanovlaken na osnovi keratina, pridobljenega s hidrotermičnim postopkom : magistrsko deloMiša Žnidarič, 2024, master's thesis Abstract: Keratin, prisoten v živalskih tkivih, kot sta perje in volna, predstavlja velik delež odpadkov iz tekstilne, kmetijske in mesno-predelovalne industrije. Zaradi težnje po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje je nujna učinkovita pretvorba teh odpadkov v produkte z dodano vrednostjo. Metode ekstrakcije keratina iz različnih virov se razlikujejo predvsem po kvaliteti dobljenega ekstrakcijskega produkta in po njihovem okoljskem vplivu, pri čemer je glavni izziv uporabiti okolju prijazne metode za ekstrakcijo, ki dajejo keratin, primeren za specifično uporabo. Magistrska naloga se osredotoča na razvoj stabilnih nanovlaken iz keratina, pridobljenega iz odpadnega perja in volne s hidrotermičnim postopkom z uporabo subkritične vode. V ta namen so bile iz liofiliziranih ekstrakcijskih produktov pripravljene predilne raztopine. Zaradi mejnih vrednosti povprečja molskih mas v ekstrakcijskih produktih, smo keratin kombinirali s polietilen oksidom (PEO) v razmerjih 50/50 in 70/30. Za izdelavo nanovlaken je bila uporabljena tehnika brezigelnega elektropredenja, pri čemer smo optimizirali pogoje predenja. Z namenom izboljšanja stabilnosti izpredenih nanovlaken smo uporabili dva postopka zamreženja, in sicer z etilen glikol diglicidil etrom (EGDE) in z pentaeritritol triakrilatom (PETA). Predilnim raztopinam so bile pred predenjem analizirane naslednje lastnosti: prevodnost, viskoznost, pH, površinska napetost, velikost delcev, zeta potencial in koncentracija proteina. Kemično strukturo liofiliziranega keratina in izdelanih nanovlaken smo spremljali z infrardečo spektroskopijo (ATR-FTIR). Vrstična elektronska mikroskopija (SEM) je bila uporabljena za analizo uspešnosti oblikovanja nanovlaken, merjenje kontaktnih kotov pa za analizo hidrofilnosti nanovlaken. Za določanje antioksidativnosti raztopin keratin/PEO in nanovlaken je bila uporabljena metoda ABTS. Izkoristek ekstrakcije keratina iz odpadnega perja in volne je znašal 87,46 % ter 88,33 %. S tehniko SDS-PAGE je bila določena največja koncentracija molskih mas v suspenziji keratina iz perja in iz volne v območju med 4,6 in 9 kDa. Rezultati so pokazali, da je iz liofiliziranih produktov mogoče izdelati nanovlakna, ki vsebujejo relativno velike deleže (tudi do 70 %) keratina v mešanicah s PEO. Nanovlaknom iz mešanic keratin/PEO smo po zamreženju s PETA in z EGDE uspeli identificirati tipične keratinske vrhove s ATR-FTIR, kar jih naredi ključne za uporabo v biomedicinskih aplikacijah. Stopnja antioksidativnosti izdelanih nanovlaken je bila visoka (86,9 % inhibicija) in postopki zamreženja nanjo niso imeli pomembnega vpliva. Z uporabo zamreževalca PETA smo dosegli večje kontaktne kote (med 101,42˚ in 110,16˚) v primerjavi z uporabo zamreževalca EGDE (med 85,26˚ in 94,71˚), s čimer sklepamo, da so nanovlakna, zamrežena s PETA ob obsevanju z UV-svetlobo 40 min, stabilnejša ob stiku z vodo. Keywords: keratin, subkritična voda, elektropredenje, nanovlakna, zamreženje, EGDE, PETA Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (11,34 MB) |
8. Composite materials based on waste chicken feather fibers for oil-spill managementSimona Strnad, Andraž Jug, Zdenka Peršin Fratnik, 2024, original scientific article Abstract: Oil spills remain one of the greatest man-made ecological threats, despite numerous advanced cleanup approaches. They still pose a major challenge in the search for materials and technologies that work as efficiently and sustainably as possible. Promising natural materials include poultry feathers, which are produced in large quantities every day as a byproduct of the meat industry. In this study, the influence of different forms of absorbents (loose feathers, pillows, and sheets) based on chicken feathers and the addition of an inorganic absorbent, sepiolite, on their absorption capacity was investigated. The chemical and physical surface properties, like morphology, chemical composition, zeta potential, surface free energies and oil absorption capacities were analyzed. The Gibbs free energy of immersion wetting with oil and the work of adhesion of the adsorbents, calculated based on contact angle measurements, were confirmed by the tests of adsorption capacities according to the ASTM 726–12 standard. The results showed that pure loose feathers have the highest oil adsorption capacity, while feather pillows have only half, and composite sheets have only a quarter of this capacity. The addition of inorganic adsorbent sepiolite did not increase the absorption capacity of the composites. Keywords: chicken feather fibers, composites, sepiolite, surface properties, oil adsorption, oil-spill management Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 183; Downloads: 20
Full text (7,64 MB) This document has many files! More... |
9. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi. Keywords: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 333; Downloads: 64
Full text (1,54 MB) |
10. Cellulose–chitosan functional biocompositesSimona Strnad, Lidija Fras Zemljič, 2023, review article Abstract: Here, we present a detailed review of recent research and achievements in the field of combining two extremely important polysaccharides; namely, cellulose and chitosan. The most important properties of the two polysaccharides are outlined, giving rise to the interest in their combination. We present various structures and forms of composite materials that have been developed recently. Thus, aerogels, hydrogels, films, foams, membranes, fibres, and nanofibres are discussed, alongside the main techniques for their fabrication, such as coextrusion, co-casting, electrospinning, coating, and adsorption. It is shown that the combination of bacterial cellulose with chitosan has recently gained increasing attention. This is particularly attractive, because both are representative of a biopolymer that is biodegradable and friendly to humans and the environment. The rising standard of living and growing environmental awareness are the driving forces for the development of these materials. In this review, we have shown that the field of combining these two extraordinary polysaccharides is an inexhaustible source of ideas and opportunities for the development of advanced functional materials. Keywords: biocomposites, functional materials, cellulose–chitosan, fibers, films, hydrogels, nanofibers Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 293; Downloads: 27
Full text (6,52 MB) This document has many files! More... |