1. Percepcija javnosti o odnosih med mediji in obveščevalno-varnostnimi službami : magistrsko deloAnže Novak, 2025, master's thesis Abstract: Zaključna naloga obravnava zapleten odnos med množičnimi mediji in obveščevalno-varnostnimi službami v sodobni družbi ter raziskuje, kako ljudje razumejo odnose med njima. Osredotoča se na to, kako javnost dojema medsebojne vplive množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe in obratno. Vplivi množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe se kažejo v več oblikah. Množični mediji imajo moč javnega razkritja informacij, ki zadevajo delovanje teh služb, kar lahko vodi do javne kritike, preiskav in vpliva na njihovo politiko in postopke. Javna objava občutljivih informacij lahko ogrozi operacije, vire in metode obveščevalno-varnostnih služb. Poleg tega medijsko poročanje o grožnjah in varnostnih vprašanjih oblikuje javno mnenje in s tem pritisk na obveščevalno-varnostne službe, da se osredotočijo na določena področja ali sprejmejo določene ukrepe. Vplivi obveščevalno-varnostnih služb na množične medije so pogosto bolj subtilni in manj vidni. Te službe skušajo vplivati na medijsko poročanje z namenom zaščite nacionalnih interesov, preprečevanja panike ali širjenja dezinformacij s strani nasprotnikov. To se lahko dogaja preko uradnih izjav, neformalnih stikov z novinarji ali celo preko prikritih operacij. Obstaja tudi tveganje, da obveščevalno-varnostne službe zlorabijo svojo moč za nadzor ali manipulacijo medijev, kar bi ogrozilo svobodo tiska in pravico javnosti do informacij. Razumevanje javne percepcije teh odnosov je ključno za ohranjanje ravnovesja med varnostjo države, transparentnostjo delovanja obveščevalno-varnostnih služb in svobodo množičnih medijev.
Keywords: percepcija javnosti, obveščevalno-varnostna dejavnost, magistrska dela
Published in DKUM: 12.11.2025; Views: 0; Downloads: 39
 Full text (1,96 MB) |
2. Analiza poročanja o trajnosti za izbrana železniška podjetjaAnže Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziramo trajnostno poročanje izbranih železniških podjetjih. Analizirali smo slovensko in izbrana evropska železniška podjetja, in sicer iz Francije, Italije, Španije in Švice. Želeli smo ugotoviti, ali izbrana podjetja v svoja trajnostna poročila (ki so lahko del letnih poročil) vključujejo okoljske, družbene in upravljalske vidike poslovanja. Na začetku diplomskega dela opredeljujemo pojem trajnostno poročanje, kaj mora trajnostno poročilo vsebovati ter navedemo nekatera pravila trajnostnega poročanja. Na primer na ravni Evropske unije bodo morala podjetja v državah članicah poročati po Evropskih standardih trajnostnega poročanja, uveljavljenimi 31. 7. 2023, že v letnem poročilu za leto 2024. Druga pravila so GRI Standardi in SASB Standardi. V diplomskem delu sledi kratka predstavitev izbranih železniških podjetij, njihova primerjava in analiza njihovega poročanja po področjih, katera smo izbrali po naši presoji (na primer področno poročanje o porabi emisij toplogrednih plinov, porabi energije, porabo ter reciklaži odpadkov in tako naprej). Ugotovili smo, da železniška podjetja bolj površinsko poročajo o trajnostnem poslovanju. Nekatera sicer zelo dobro poročajo po nekaterih vidikih, zato je tudi smiselno, da z zgledom preostala železniška podjetja mogoče pripravijo k temu, da tako začnejo poročati tudi preostala železniška podjetja. Rezultati nam kažejo, da vsa podjetja poročajo po GRI Standardih, razlikujejo pa se v tem, da nekatera železniška podjetja uporabljajo več o GRI Standardov, druga manj. Špansko železniško podjetje najbolj poroča po GRI Standardih. Železniška podjetja z raznimi ukrepi želijo zmanjšati emisije CO2 in energetske potrebe, povečati uporabo električne energije iz obnovljivih virov ter povečati recikliranje materialov. Iz naše analize je razvidno, da italijansko železniško podjetje ustvari najmanj emisij toplogrednih plinov glede na dolžino prog. Slovensko železniško podjetje porabi najmanj električne energije od vseh preostalih železniških podjetij glede na dolžino prog. Pri porabi odpadkov pa italijansko železniško podjetje proizvede veliko več odpadkov kot preostala železniška podjetja. Na podlagi družbenih vidikov pa se železniška podjetja zavzemajo za enakost med spoloma, zagotavljajo varnost, zdravje ter strokovno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Po družbenih vidikih največ poroča špansko železniško podjetje. Vsem železniškim podjetjem je skupno to, da v večji meri poročajo o okoljskih vidikih. Na podlagi prednosti in slabosti izbranih železniških podjetij smo ugotovili, da praktično vsa podjetja poročajo več o prednostih; nekatera ne poročajo o slabostih. Na podlagi ugotovitev naše analize podamo tudi predloge glede poročanja o trajnosti za železniško podjetje.
Keywords: Trajnostno poročanje, standardi, trajnostna poročila, razkritja, železnice, železniško podjetje
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 534; Downloads: 160
Full text (1,71 MB) |
3. Uporaba različnih načinov merjenja s tehniko mikroskopije na atomsko silo : magistrsko deloAnže Novak, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga prikazuje uporabo in primerjavo različnih načinov merjenja s tehniko mikroskopije na atomsko silo (AFM). Ta analizna tehnika temelji na fizikalni interakciji tipala s površino vzorca in omogoča proučevanje topografije in mehanskih lastnostih vzorca na njegovi površini. V nalogi so podrobno predstavljeni in proučevani kontaktni način delovanja, način potrkavanja in način merjenja prečnih sil.
Kontaktni način AFM je osnovni način delovanja za proučevanje topografskih značilnosti površine vzorcev. S pomočjo kontaktnega načina delovanja smo proučevali enakomerno porazdeljene valjaste strukture na površini kalibracijskega standarda HS 100MG. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo določili višino in premer teh struktur in opazili boljšo točnost pri določevanju višine topografskih ovir z manjšanjem analiziranega območja. Poleg tega smo kontaktni način uporabili za proučevanje zelo ravne površine vzorca nerjavnega jekla AISI 316L z določeno vrednostjo aritmetične srednje hrapavosti 1,04 nm, na preiskovanem območju lateralnih dimenzij 5,00 µm ∙ 5,00 µm.
Kot drugi način delovanja AFM smo proučevali uporabo načina potrkavanja. V primeru analize kalibracijskega standarda HS 100MG, v primerjavi s kontaktnim načinom, je ta način delovanja pokazal boljšo točnost določevanja višine topografskih ovir na izbranih preiskovanih območjih, kar pomeni, da je ta način primernejši za vzorce z visokimi in ostrimi višinskimi prehodi na večjih preiskovanih območjih. Slednje pripisujemo načinu delovanja osciliranja tipala nad površino vzorca. Analiza vzorca nerjavnega jekla je z možnostjo beleženja faze oscilacije tipala prikazala dodatne informacije o mehanskih lastnostih površine vzorca, kar predstavlja veliko prednost v primerjavi s kontaktnim načinom merjenja.
Z načinom merjenja prečnih sil smo poleg osnovnih topografskih značilnosti površine proučevali tudi razliko v trenju na površini vzorca nerjavnega jekla, kar predstavlja pomembno prednost v primerjavi z načinom potrkavanja in kontaktnim načinom uporabe, kjer slednje ni mogoče.
Keywords: mikroskopija na atomsko silo, AFM, kontaktni način merjenja, način s potrkavanjem, način merjenja prečnih sil
Published in DKUM: 18.07.2023; Views: 450; Downloads: 111
Full text (6,82 MB) |
4. Validacija metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo internega standarda : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnže Novak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja delno validacijo metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih z uporabo modifikatorja in internega standarda Bi(III). Za izvajanje elektrokemijskih meritev smo uporabili modificirano delovno elektrodo iz steklastega ogljika z Bi-prevleko (tvorjena in-situ), Ag/AgCl(nasičen KCl) referenčno elektrodo ter platinasto žičko kot pomožno elektrodo. Elektrokemijske meritve smo izvedli s square-wave anodno stripping voltametrijo, kjer smo z namenom izboljšanja natančnosti in točnosti metode ter doseganja širšega linearnega koncentracijskega območja uporabili signal modifikatorja kot signal internega standarda.
V okviru delne validacije metode smo določili meje zaznavnosti in meje določljivosti na podlagi razmerij signal/šum, ki sta znašali 3,8 μg/L in 5,7 μg/L za Zn(II), 0,8 μg/L in 2,7 μg/L za Cd(II) ter 0,4 μg/L in 1,2 μg/L za Pb(II). Linearna koncentracijska območja metode smo določili brez in z upoštevanjem signala za interni standard. Ugotovili smo, da metoda z upoštevanjem signala internega standarda v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega razširi koncentracijsko linearno območje za vse analizirane ione. Točnost smo preverjali z določevanjem koncentracije analitov z uporabo metode večkratnega standardnega dodatka, kjer smo ugotovili, da je metoda z uporabo internega standarda Bi(III) pokazala slabšo točnost za Zn(II) in Cd(II), kot v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega. Za Pb(II) ion smo opazili obraten trend vpliva internega standarda, saj se je točnost metode z njegovo uporabo izboljšala. Pri preverjanju natančnosti metode smo ugotovili, da je uporaba Bi(III) vplivala na izboljšanje natančnosti za vse tri analite.
Keywords: anodna stripping voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, analiza težkih kovin, interni standard
Published in DKUM: 09.10.2020; Views: 1423; Downloads: 257
Full text (2,87 MB) |
5. |
