| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v izobraževanju odraslih
Amadeja Koren, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s področjem preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju odraslih. Zaradi različnih motivov za izobraževanje ter starostnih, poklicnih in interesnih razlik je izobraževanje odraslih prilagojeno udeležencem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kako so udeleženci seznanjeni s pravili in kriteriji ocenjevanja, ali so izvajalci dosledni pri izvajanju preverjanja znanja, kateri načini ocenjevanja so jim blizu ter odnos med povratno informacijo, oceno in motivacijo za učenje. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili v maju in juniju leta 2018. Vzorec je sestavljalo 81 oseb, ki so bili v izobraževanje odraslih vključeni takrat ali pa kdaj prej. Za pridobljene podatke so bile izračunane frekvenčne distribucije, za preverjanje razlik med spoloma in starostnimi skupinami je bil uporabljen χ²-preizkus. Glavne ugotovitve so bile, da se preverjanje predhodnega znanja izvaja redko, sprotno preverjanje pa je najpogosteje izvedeno v obliki skupinskega dela. Odrasli udeleženci so za učenje predvsem notranje motivirani in se za pravila in kriterije precej zanimajo, posledično so z njimi tudi dobro seznanjeni. Najbolj priljubljena načina ocenjevanja znanja sta pisni in kombinirani, najbolj cenjena prilagoditev, vezana na ocenjevanje, je vnaprej znan datum ocenjevanja. Razlik med spoloma in starostnimi skupinami nismo ugotovili.
Keywords: izobraževanje odraslih, preverjanje, ocenjevanje, prilagoditve, motivacija, osebni izobraževalni načrt (OIN)
Published: 02.08.2019; Views: 660; Downloads: 30
.pdf Full text (678,08 KB)

2.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, master's thesis

Abstract: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Keywords: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Published: 26.08.2019; Views: 173; Downloads: 21
.pdf Full text (653,63 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica