| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Distribucijska pogodba po pravilih DCFR : magistrsko delo
Alja Tretjak, 2019, master's thesis

Abstract: Distribucijska pogodba tako kot načeloma v nobeni evropski državi tudi v Sloveniji ni zakonsko urejena pogodba, povsod po svetu pa jo poslovni svet pozna. Pravila za njeno uporabo so dodelana s poslovno in sodno prakso oziroma se za njeno ureditev z analogijo uporabljajo pravila drugih pogodb, ki zakonsko so urejene (npr. prodajne in agencijske pogodbe). Distribucijska pogodba res ni urejena z zakonskimi pravili, je pa urejena v avtonomnih pravilih, ki jih stranke v svoje razmerje lahko vključijo in se po njih ravnajo. Zaradi pogostosti sklepanja distribucijskih pogodb v mednarodnem prostoru in želje po enotni ureditvi le-te, so distribucijsko pogodbo želeli urediti tudi na ravni Evropske unije (EU). Eden izmed uspešnih poskusov poenotenja gospodarskega pogodbenega prava na ravni EU je izdaja avtonomnega pravnega vira, to je Osnutka skupnega referenčnega okvira (DCFR), kjer je poleg drugih pogodb urejena tudi distribucijska pogodba. DCFR je pripravila skupina pravnikov in ni obvezujoč zakonsko sprejet akt, ampak služi le kot priročnik evropskega pogodbenega prava. Kljub temu, da je avtonomni pravni vir ima DCFR na področju poenotenja civilnega prava EU velik pomen, saj ponuja sprejemljive rešitve za pogodbene stranke po celi EU. Pri pisanju DCFR in s tem tudi pri ureditvi distribucijske pogodbe oziroma pri določanju pravic in obveznosti pogodbenih strank v distribucijski pogodbi, so pisci DCFR upoštevali pravne ureditve različnih pravnih redov v EU. Med različnimi pravnimi redi v EU so skušali najti skupne točke ureditve distribucijske pogodbe ter skladno s tem njeno ureditev zajeli v DCFR. Zaradi svoje narave, ki predstavlja potencialno nevarnost notranjemu trgu, mora biti distribucijska pogodba v EU skladna s konkurenčno zakonodajo, zato jo urejajo konkurenčna zakonska pravila tako na ravni EU kot tudi slovenska nacionalna konkurenčna pravila.
Keywords: distribucijska pogodba, obveznosti pogodbenih strank distribucijske pogodbe, prenehanje distribucijske pogodbe, DCFR, poenotenje evropskega gospodarskega pogodbenega prava, konkurenčno pravo
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1777; Downloads: 340
.pdf Full text (794,45 KB)

2.
DRŽAVA KOT SUBJEKT MEDNARODNEGA PRAVA
Alja Tretjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Država je glavni subjekt mednarodnega prava. Pomembno vlogo pri nastajanju države kot subjekta mednarodnega prava ima eno izmed splošnih načel mednarodnega prava, to je pravico do samoodločbe. Pravica do samoodločbe pa je le odskočna deska naroda, da lahko ustanovi lastno državo. Da država nastane, morajo biti izpolnjeni štirje kriteriji iz Konvencije iz Montevidea. Za uspešno sodelovanje z drugimi državami pa je pomembno priznanje drugih držav. Dokler je ne priznajo, sicer obstaja, vendar ji samo dejstvo obstoja nič ne pomaga, če druge države z njo niso pripravljene sodelovati. Država je subjekt mednarodnega prava, je suverena, kar pomeni, da ima samo ona nadzor nad svojim ozemljem in se nima nihče pravice vmešavati v njene notranje zadeve. Ko nastopa v taki vlogi nosilke oblasti, uživa imuniteto, kar pomeni, da v teh primerih ne more biti tožena pred tujimi sodnimi organi. Poleg držav pa mednarodno pravo priznava kot subjekte mednarodnega prava tudi druga telesa, vendar vsa ne uživajo enako mero subjektivitete. Države določijo, kolikšno mero subjektivitete bo določeno telo uživalo. Največjo mero subjektivitete države ponavadi prenesejo na mednarodne organizacije, na katere lahko prenesejo tudi del svoje suverenosti. Taka suverena država se že več desetletij trudi postati tudi Zahodna Sahara, vendar na tej njeni poti uresničitve pravice do samoodločbe vedno znova prihaja do določenih ovir. Organizacija združenih narodov ji skuša pomagati, vendar so njene članice tudi države, ki se z osamosvojitvijo ne strinjajo, oziroma temu ostro nasprotujejo. Kar pa Organizaciji združenih narodov preprečuje učinkovitejšo pomoč temu narodu pri uresničitvi pravice do samoodločbe, ki je tudi eno izmed temeljnih načel organizacije, in jo torej s tem ovirajo pri izpolnjevanju svojih načel zapisanih tudi v Ustanovni listini.
Keywords: subjekti mednarodnega prava, država, pravica do samoodločbe, priznanje države, suverenost, imuniteta, Zahodna Sahara.
Published in DKUM: 20.04.2016; Views: 2278; Downloads: 308
.pdf Full text (511,51 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica