Search the digital library catalog

Abstract: Človeški kapital ima vrsto pozitivnih učinkov na makro in mikro ravni, hkrati pa trendi kažejo veliko pomanjkanje človeškega kapitala na eni strani in naraščanje migracij človeškega kapitala na drugi, kar povečuje potrebo po privabljanju, razvoju in zadržanju človeškega kapitala. V magistrskem delu so tako identificirani in analizirani makro in mikro dejavniki okolja za privabljanje, razvoj in zadržanje človeškega kapitala ter podjetnika kot izbranega specifičnega človeškega kapitala v Sloveniji. V analizo na podlagi ugotovitev iz obstoječe literature, ki poudarja, da razlike v dejavnikih med državami prispevajo k odločitvam o migracijah, z namenom primerjave vključujemo tudi primerjalne države. Na podlagi opravljene analize zaključimo, da je stanje makro in mikro dejavnikov za privabljanje, razvoj in zadržanje človeškega kapitala dobro. Na makro ravni so sicer vidni manjši zaostanki za vrsto dejavnikov, v nekaterih pa je Slovenija primerljiva ali boljša. Večja odstopanja so na primer vidna le pri višini plače, terciarni izobrazbi in toleranci do migrantov. Take ugotovitve veljajo za vse skupine identificiranih dejavnikov (delo, širše delovno okolje, izobrazba, življenjski pogoji, družina, sociokulturni dejavniki, politični dejavniki, migracijski dejavniki ter poslovni in podjetniški dejavniki, pri čemer so slednji vezani na podjetnika). Ugotovitve na mikro ravni so do neke mere omejene z dostopnostjo podatkov, pri čemer ugotavljamo, da ni vidna odsotnost praks, temveč nizek delež uporabe nekaterih praks. Hkrati je mogoče reči, da je bila potreba po ustreznih praksah v podjetjih zaznana komaj v zadnjih desetih letih. Za podjetnika se na makro ravni kljub potrebi po izboljšanju nekaterih drugih dejavnikov kot temeljna neprivlačna dejavnika izkažeta regulacija in birokracija. Raziskav, ki bi obravnavale dejavnike za podjetnika na mikro ravni, v Sloveniji nismo našli. Uporaba dejavnikov, ki se prekrivajo s splošnimi dejavniki, ni pogosta. Na podlagi tega zaključujemo, da gre za precejšnjo odsotnost praks oziroma možnost za večjo prisotnost, ki je v virih nismo mogli zajeti. Sklep magistrskega dela je, da v Sloveniji obstaja prostor za izboljšave makro in mikro dejavnikov okolja, vključno s tistimi za podjetnika, za kar pa so potrebne ustrezne politike na obeh ravneh.
Keywords: dejavniki migracij človeškega kapitala, dejavniki migracij podjetnika, makro dejavniki okolja, mikro dejavniki okolja, Slovenija
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1538; Downloads: 174
Full text (3,10 MB)

Abstract: Start-up podjetja imajo kljub majhnemu deležu v celotni strukturi podjetij zaradi pozitivnih gospodarskih vplivov pomembno vlogo v narodnih gospodarstvih. Ker se ta podjetja nahajajo v začetnih ciklih poslovanja, so izpostavljena mnogim nevarnostim in problemom, zaradi česar jih velik del preneha s poslovanjem. Ugotovljen je bil velik obseg projektov v novonastalih podjetjih, kar v skladu z okoliščinami daje uspešnosti teh projektov velik pomen, saj imajo velik neposreden vpliv tudi na uspešnost podjetij. Problem se pojavi pri aplikaciji konceptov projektnega managementa, opredeljenih v aktualnih strokovnih in znanstvenih virih, saj so ti praviloma v osnovi prilagojeni velikim podjetjem oz. projektom in jih zaradi razlik med malimi in velikimi podjetji ni mogoče enostavno prenašati. Ugotovitve izvedene raziskave na slovenskih start-up podjetjih kažejo, da so analizirana podjetja zelo majhna, v njih pa, kar je tudi skladno z ugotovitvami preteklih raziskav v tujini, projekti predstavljajo velik del njihovega poslovanja. Za analizirana podjetja lahko rečemo, da imajo dodobra razvito projektno vodenje z odstopanji na posameznih dejavnikih. Podjetja ocenjujejo, da so dostopni koncepti in primeri prakse le zmerno primerni za uporabo. Z vidika uspešnosti so podjetja po večinskem delu kriterijev pogosto uspešna, pri čemer se kažejo nekoliko slabši rezultati pri osnovnih kriterijih zastavljenega časa in proračuna ter kriteriju ocenjevanja neto sedanje vrednosti.
Keywords: projektni management, projekt, start-up podjetje, podjetništvo
Published in DKUM: 04.12.2017; Views: 1280; Downloads: 204
Full text (1,67 MB)