| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 253
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published: 08.06.2021; Views: 49; Downloads: 5
.pdf Full text (4,81 MB)

2.
Poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti
Aljaž Kos, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Keywords: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Published: 04.06.2021; Views: 50; Downloads: 6
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Sinteza s siliko funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev za imobilizacijo proteinov
Aljaž Degen, 2021, master's thesis

Abstract: Pri tem magistrskem delu smo pripravljali funkcionalizirane magnetitne (Fe3O4) nanodelce, ki bi lahko bili uporabljeni za imobilizacijo encimov tekom procesa čiščenja odpadne vode. Sintetizirane magnetitne nanodelce smo najprej funkcionalizirali s silikatno prevleko (SiO2) in (3-aminopropil) trietoksisilanom (APTES), na koncu je sledila še aktivacija z glutaraldehidom. Za karakterizacijo sintetiziranih magnetitnih nanodelcev in njihovih derivatov smo uporabili več različnih metod. Sestavo magnetitnih nanodelcev smo določali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG); za določitev čistosti pripravljenih nanodelcev in vsebnosti vlage na njihovi površini smo uporabili termogravimetrično analizo (TGA); velikost nanodelcev smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM); uspešno funkcionalizacijo derivatov magnetitnih nanodelcev smo določali z meritvami zeta potenciala, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) in transmisijsko elektronsko mikroskopijo. Tekom magistrskega dela smo preverjali tudi, ali je potrebno za vezavo APTES-a na magnetitne nanodelce uporabiti silikatno prevleko (posredna vezava), ali lahko dobimo zadovoljive rezultate brez njene uporabe (direktna vezava). Uspeli smo uspešno sintetizirati in funkcionalizirati magnetitne nanodelce ustrezne velikosti s silikatno prevleko in APTES-om. Razlika med vzorcema, ki sta imela direktno in posredno vezan APTES, je minimalna, zato lahko korak funkcionalizacije nanodelcev s silikatno prevleko izpustimo. Uspela je tudi aktivacija nanodelcev z glutaraldehidom, torej so takšni nanodelci pripravljeni za imobilizacijo encimov.
Keywords: Fe3O4 nanodelci, silikatna prevleka, (3-aminopropil) trietoksisilan (APTES), glutaraldehid, imobilizacija encimov
Published: 01.06.2021; Views: 83; Downloads: 12
.pdf Full text (1,48 MB)

4.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Keywords: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Published: 21.04.2021; Views: 103; Downloads: 10
.pdf Full text (2,50 MB)

5.
FIPRA - navodila za izvedbo eksperimentov
Anita Prapotnik Brdnik, Jasmin Kaljun, Aljaž Štrukelj, Nika Goršič, Jan Žnidarič, Žiga Teržič, Medina Ćatović, Vita Zorec, Jure Zupančič, Žiga Lugarič, Žiga Voga, Jasna Štampfer, Damijana Zlatolas, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Priročnik vsebuje navodila za izvedbo eksperimentov, ki so nastali v sklopu ŠIPK projekta FIPRA. Navodila se navezujejo na set eksperimentov, ki je bil izdelan v okvirju projekta in vsebujejo teoretično podlago ter navodila za samostojno izvedbo seta 6-tih eksperimentov namenjenih učencem tretje triade osnovnih šol ter dijakom srednjih šol. Priročnik prav tako vsebuje navodila za učitelje za uporabo seta 5-tih eksperimentov namenjenih učencem prvih dveh triad osnovnih šol.
Keywords: didaktični pripomočki, fizika
Published: 08.04.2021; Views: 78; Downloads: 5
.pdf Full text (4,00 MB)

6.
FIPRA priročnik za sestavo
Anita Prapotnik Brdnik, Jasmin Kaljun, Biljana Petrovčič, Aljaž Štrukelj, Nika Goršič, Jan Žnidarič, Žiga Teržič, Medina Ćatović, Vita Zorec, Jure Zupančič, Žiga Lugarič, Žiga Voga, Jasna Štampfer, Damijana Zlatolas, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Priročnik, ki je nastal v sklopu ŠIPK projekta FIPRA vsebuje načrte in navodila za izdealvo ter sestavo seta eksperimentov za poučevanje fizike v osnovnih in srednjih šolah. Priročnik vsebuje navodila za izdelavo osnovne nosilne škatle in plošče, seta 6-tih eksperimentov za tretjo triado in srednje šole ter seta 5-tih eksperimentov za prvi dve triadi osnovnih šol. Eksperimetni so primerni za izdealvo na laserskem rezalniku, ki lahko reže lesene plošče do debeline 1cm in z 3D printerjem.
Keywords: didaktični propomočki, fizika
Published: 08.04.2021; Views: 67; Downloads: 2
.pdf Full text (7,68 MB)
This document has many files! More...

7.
Tehnologija veriženja blokov v povezavi z decentraliziranimi financami
Aljaž Tišler, 2020, master's thesis

Abstract: Tehnologija veriženja blokov je zaradi visokega vzpona kriptovalute Bitcoin začela pridobivati na popularnosti. Vzpon je prinesel tudi medijsko izpostavljenost, posledično pa so tehnologije začele raziskovati tudi multinacionalke, kot je Microsoft. Z razvojem bitcoina so se začele pojavljati tudi druge kriptovalute, kot je ethereum, ki je tehnologiji veriženja blokov dodal pametne pogodbe. S pametnimi pogodbami so nastale tudi decentralizirane finance, ki bodo služile kot temelj praktičnemu delu magistrskega dela. Najprej smo v magistrskem delu opredelili termin tehnologija veriženja blokov. Skozi zgodovino smo poizkušali predstaviti nastanek in ključne mejnike v razvoju tehnologije. Ker lahko tehnologijo veriženja blokov uporabimo za različne namene, smo opisali tudi tipe tehnologije in izpostavili ključne razlike med njimi. Vsak nov izum ali pripomoček ima svoje prednosti in slabosti. V delu smo tako predstavili obe plati in izpostavili, kakšne prednosti ima implementacija tehnologije veriženja blokov za podjetja ter posameznike. V nadaljevanju smo opisali enega ključnih dejavnikov za rast popularnosti tehnologije. Predstavili smo, kaj so kriptovalute, katere tipe poznamo in na katere skupine jih delimo. Za potrebe magistrskega dela smo opisali kriptovaluti bitcoin, ethereum in njune glavne alternative. Za zaključek smo izpostavili tudi možnost njihove uporabe v vsakdanjem življenju. Poglavju o kriptovalutah sledi poglavje decentraliziranih financ. Njihov glavni cilj je uporabnikom omogočiti uporabo finančnih storitev s pomočjo verige blokov. Med te storitve spadajo posojanje denarja, izposojanje denarja ipd. Najprej smo decentralizirane finance opisali in jih podrobno razdelili v kategorije. Tudi tukaj smo izpostavili prednosti in slabosti. Teoretični del se zaključi z opisom trendov in napovedi na obeh opisanih področjih. V empiričnem delu smo analizirali pet izbranih platform, na katerih je možno najeti posojilo. Najprej smo opisali kriterije za analizo, sledita opis in razlaga posamezne platforme. Na koncu smo naredili končno primerjavo in poizkušali izbrati najboljšo opisano platformo.
Keywords: kriptovalute, Ethereum, Bitcoin, decentralizirane finance, blockchain, tehnologija veriženja blokov
Published: 04.02.2021; Views: 288; Downloads: 115
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razredu
Aljaž Gorgiev, 2020, master's thesis

Abstract: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah. Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Keywords: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Published: 16.12.2020; Views: 116; Downloads: 52
.pdf Full text (1,47 MB)

9.
Predoziranje z opioidi, prepoznavanje in oskrba ter vloga reševalcev na terenu
Aljaž Reisman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Predoziranje z opioidi je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, ki ga je treba pravočasno in ustrezno prepoznati, ter prizadeti osebi pravilno in pravočasno pomagati ter jo oskrbeti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko reševalcev se je že srečalo s predoziranjem z opioidi in opredeliti njihovo vlogo v procesu reševanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki in jih obdelali s pomočjo opisne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se je večina zaposlenih reševalcev na Nujni medicinski pomoči srečalo z osebo, ki je bila predozirana z opioidi. Najpogostejši opioid, s katerim so se reševalci srečali, je bil heroin. Le-ta še vedno predstavlja največji problem pri uživanju prepovedanih drog. Zabeležili so pa tudi nekaj primerov predoziranj z drugimi opioidi. Razprava in sklep: Podatki so pokazali, da se pri predoziranju z opioidi pojavijo številni resni zapleti. Vloga reševalcev na terenu je pri tovrstnih intervencijah bistvena. Zelo pomembno je na terenu uporabiti antidot nalokson, ki antagonizira učinke opioida in prepreči nadaljnje zaplete.
Keywords: opioidi, predoziranje, reševalci, oskrba
Published: 01.12.2020; Views: 105; Downloads: 32
.pdf Full text (760,87 KB)

10.
Razvoj umetne inteligence pri tehnoloških multinacionalkah
Aljaž Vitko, 2020, master's thesis

Abstract: Umetna inteligenca je široka panoga računalništva, ki se ukvarja z gradnjo pametnih strojev, sposobnih za izvajanje nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Gre za interdisciplinarno znanost z več pristopi, vendar napredek v strojnem učenju, kakor tudi v globokem učenju ustvarja premik paradigme v skoraj vseh sektorjih tehnološke industrije. Pojem umetne inteligence je za marsikoga še nekaj novega in neraziskanega, vendar najdemo zametke umetne inteligence že v letu 1950, ko se je matematik Alan Turing spraševal, ali lahko stroji mislijo. Pomembno je razumevanje in razlikovanje pojmov umetne inteligence, strojnega učenja in globokega učenja. Umetno inteligenco smo že na kratko povzeli, strojno učenje je podvrsta umetne inteligence, kjer gre za učenje iz izkušenj, globoko učenje je nadalje podskupina strojnega učenja, ki se je sposobno učiti samo. Pomembnost umetne inteligence se skozi leta samo povečuje, kar pa ne preseneča, saj le ta prinaša olajšanje človekovega življenja, podjetjem pa prinaša korist od povečane donosnosti in gospodarsko rast. Umetna inteligenca prinaša številne prednosti, posledično pa se je težko izogniti tudi določenim slabostim. Kot splošno prednost lahko izpostavimo, da umetna inteligenca opravlja rutinska dela namesto ljudi, ki lahko v tem času opravijo zanj pomembnejša oziroma umsko zahtevnejša dela. Kar je ob enem lahko prednost, pa je lahko tudi slabost, saj lahko pride do kršenja zasebnosti (varstvo osebnih podatkov) ali pa ukinitve delovnega mesta zaradi avtomatizacije. Skupaj z razvojem umetne inteligence se mora zato razvijati tudi etičnost, katera se mora vgraditi v sisteme, tako da je v skladu z našimi standardi in človekovimi pravicami in svoboščinami. V empiričnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na analizo umetne inteligence pri svetovnih multinacionalkah. Zanimalo nas je, ali imajo podjetja s podobno dejavnostjo tudi podobno razvito umetno inteligenco, zato smo le to preučevali med dvema podjetjema, ki se ukvarjata s podobno dejavnostjo in sicer je primerjava stekla med spletnima družbenima omrežjema (Facebook in Twitter), spletnima iskalnikoma (Google in Bing), spletnima trgovinama (Alibaba in Amazon). Z analizo smo pri vsaki dvojici podjetij našli skupna stičišča in jih tudi predstavili. Nadalje nas je zanimalo, ali lahko pri vseh preučevanih podjetjih najdemo kakšno skupno točko in glede da gre za tehnološke multinacionalke smo lahko tudi pri tem našli povezave, kakor pa tudi razlike v razvitosti. Za vsa podjetja lahko sklenemo, da so se intenzivno usmerila v razvoj umetne inteligence in so le to povzpela na visoki nivo, še vedo pa tudi sami vidijo možne izboljšave in nadaljnji razvoj, v katerega tudi vlagajo veliko sredstev. Skozi magistrsko nalogo smo želeli prikazati, da se umetni inteligenci v današnjem času več ne moremo izogniti niti v zasebnem življenju. Večina velikih podjetij je umetno inteligenco že vključila v svoje poslovanje, srednje velika in mala podjetja pa se ji prav tako več ne bodo mogla izogibati, če želijo slediti hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Ker pa je umetna inteligenca skoraj tako pametna kot človek, v nekaterih pogledih ga celo prekaša, pa bo ključno tudi, da se uredi stroga globalna zakonodaja v izogib potencialnim zlorabam.
Keywords: umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, tehnologija, umetna inteligenca v podjetjih
Published: 09.11.2020; Views: 234; Downloads: 95
.pdf Full text (1,19 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica