1. Povezanost med poročanjem ameriških kabelskih televizijskih postaj o umetni inteligenci in donosi na ameriškem delniškem trguIzak Ravnak, Dejan Romih, Alenka Kavkler, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Umetna inteligenca je aktualna tema, o kateri se veliko poroča. V tem poglavju proučujemo povezanost med poročanjem ameriških kabelskih televizijskih postaj o umetni inteligenci in donosi na ameriškem delniškem trgu, s čimer zapolnjujemo vrzel v literaturi, ki je nastala po uvedbi klepetalnega robota ChatGPT. Ugotovili smo, da med njima ne obstaja močna povezanost, kar je v skladu z literaturo.
Keywords: delniški trg, kabelska televizija, umetna inteligenca, Združene države Amerike
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (4,20 MB) |
2. Merjenje in obvladovanje geopolitičnega tveganja v dobi umetne inteligence : primer na kabelskih novicah temelječega indeksa geopolitičnega tveganjaDejan Romih, Arne Baruca, Alenka Kavkler, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Geopolitika je aktualna tema. Živimo namreč v času geopolitične napetosti med Vzhodom in Zahodom, ki povzroča potrebo po merjenju in obvladovanju geopolitičnega tveganja. V tem poglavju predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks geopolitičnega tveganja in primer njegovega obvladovanja. Ugotovili smo, da je bilo v obdobju 2010–2024 geopolitično tveganje največje februarja 2022, ko je prišlo do eskalacije rusko-ukrajinske vojne, ki je povzročila potrebo po ukrepanju. Ugotovili smo tudi, da nenadno in nepričakovano povečanje geopolitičnega tveganja negativno vpliva na industrijsko proizvodnjo.
Keywords: geopolitika, Tajvan, tveganje, umetna inteligenca, Združene države Amerike
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (4,20 MB) |
3. |
4. Kaplan-Meier estimator and survival analysis of unemployment spells in SloveniaAlenka Kavkler, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: This paper analyses unemployment spells in Slovenia during the Great Recession. Descriptive statistics for several demographic variables are shown and discussed, namely for age group, gender, region, level of education, and work experience. Survival analysis is applied, and the cumulative survival function and the Kaplan-Meier survival function estimator for different levels of education are examined.
Keywords: unemployment, survival analysis, Kaplan-Meier estimator
Published in DKUM: 05.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (748,31 KB)
This document has many files! More... |
5. Psihološki dejavniki in gibanje cen na finančnih trgih: analiza s pomočjo kazalnika fear & greedDominik Brunec, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga analizira vpliv psiholoških dejavnikov na gibanje cen na finančnih trgih, pri čemer je osrednji analitični okvir indeks strahu in pohlepa (Fear & Greed Index – FGI). Delo združuje teoretične osnove psihologije odločanja z vedenjsko ekonomijo, pri čemer izpostavlja vlogo čustev kot pomembnega, a pogosto spregledanega dejavnika pri investicijskih odločitvah. Teoretični del obravnava povezavo med čustvi in kognicijo, vedenjske anomalije, kot so učinek lastništva, pristranskost statusa quo in strah pred izgubo, ter psihologijo naložbenega procesa. Empirični del temelji na statistični analizi povezave med indeksom strahu in pohlepa ter vrednostmi glavnih ameriških borznih indeksov (S&P 500, Dow Jones, Nasdaq, NYSE Composite) in ceno kriptovalute Bitcoin. Uporabljene so metode deskriptivne statistike, Spearmanove korelacije ter neparametrični testi (Kruskal-Wallis, Dunn-Bonferroni). Rezultati potrjujejo obstoj statistično značilne povezave med indeksom strahu in pohlepa in gibanjem delniških indeksov ter razlike v povprečni ceni Bitcoina med različnimi obdobji razpoloženja na trgu (strah, nevtralnost, pohlep). Naloga ugotavlja, da so razpoloženje vlagateljev in širše čustveno stanje na trgu pomembna napovednika kratkoročnih tržnih gibanj. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških vplivov na finančne trge ter predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših strategij upravljanja tveganj in naložbenega odločanja.
Keywords: psihologija vlagateljev, indeks strahu in pohlepa, vedenjska ekonomija, delniški trgi, Bitcoin.
Published in DKUM: 03.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,82 MB) |
6. Učinek fiskalnih impulzov na ekonomsko aktivnost in vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjevMarko Senekovič, 2024, doctoral dissertation Abstract: Obstoječa empirična literatura opozarja na pomanjkanje raziskav, ki bi sistematično preučevale vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjev. V okviru naše doktorske disertacije naslovimo to vrzel z uporabo metodološkega pristopa vektorske avtoregresije (VAR), na podlagi katerega ocenimo fiskalne multiplikatorje za 47 gospodarstev z uporabo novega podatkovnega niza, ki zajema obdobje 1995–2021. Nadaljujemo z analizo vpliva različnih indikatorjev dohodkovne in premoženjske neenakosti ter porazdelitve dohodka na velikost multiplikatorja vladne potrošnje, in sicer preko dveh pristopov: panelne VAR analize in regresijske analize na podlagi predhodno ocenjenih individualnih fiskalnih multiplikatorjev za posamezne države. Ključne empirične ugotovitve kažejo, da multiplikatorji vladne potrošnje izkazujejo v splošnem pozitivno dinamiko na napovednem horizontu v približno 66 % analiziranih držav, medtem ko v 19 % držav ostajajo pretežno negativni, v preostalih 15 % pa so pozitivni le v določenih obdobjih. Ocene izkazujejo tudi, da aplikacija pozitivnih fiskalnih šokov v vladni potrošnji povzroča inflacijske pritiske. Nadalje rezultati razkrivajo pomembno povezavo med ravnjo ekonomske neenakosti in velikostjo fiskalnih multiplikatorjev: višja dohodkovna neenakost je sistematično povezana z višjimi vrednostmi fiskalnih multiplikatorjev, podobno velja tudi za večjo premoženjsko neenakost, čeprav so učinki v tem primeru v določenih primerih zgolj mejno statistično značilni. Pri porazdelitvi dohodka ugotavljamo, da večja koncentracija dohodka v zgornjih dohodkovnih razredih vodi v višje multiplikatorje, medtem ko večja koncentracija v spodnjih dohodkovnih skupinah prispeva k njihovemu zmanjšanju. Te ugotovitve potrjujejo tezo, da večja ekonomska heterogenost gospodinjstev krepi transmisijski kanal fiskalne politike na ekonomsko aktivnost. V empiričnem delu analize podrobneje raziščemo še mehanizme te transmisije, pri čemer rezultati nakazujejo, da so višje ravni javnega in zasebnega dolga ter nižje ravni varčevanja povezane z večjimi fiskalnimi multiplikatorji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da heterogenost v ekonomski strukturi prebivalstva pomembno determinira učinek fiskalnih spodbud na gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost, VAR, panelni VAR
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 108
Full text (4,08 MB) |
7. Assessing taxpayers’ satisfaction with tax administration e-servicesLidija Hauptman, Nika Vetrih, Alenka Kavkler, 2024, original scientific article Abstract: As tax administrations worldwide modernize through digital technologies, it has
become increasingly important to understand taxpayers’ satisfaction with these
services. This research aims to estimate the relationships between satisfaction with
tax administration e-services and factors such as trust, service quality, age, and
gender, addressing a noted gap in the existing literature. Using the questionnaire
distributed among taxpayers in Slovenia, four hypotheses were tested. Next to
descriptive methods, Pearson correlation analysis, T-tests, and Mann-Whitney
U-tests were used. The findings reveal a positive correlation between e-service
quality and trust, as well as sustainability, but lower satisfaction with tax
administration e-services among the younger generation. Gender differences do
not exist, as male and female taxpayers are perceived to be equally satisfied with
the e-service. The results suggest that improving tax information’s usability, clarity,
and security increases taxpayers’ confidence and satisfaction. Quality information
does not cause confusion and distrust. From the taxpayers’ perspective, it is
essential to ensure accessible, easy-to-understand information and implement
quick feedback mechanisms to enhance clarity and strengthen taxpayers’ trust.
Keywords: tax administration, e-service quality, trust, age, gender
Published in DKUM: 14.07.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (895,63 KB)
This document has many files! More... |
8. Zadovoljstvo davčnih zavezancev s storitvami davčnega organaNika Vetrih, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali zadovoljstvo davčnih zavezancev s storitvami davčnega organa v Sloveniji. Kot kriterije smo uporabili informacije, kvaliteto sistema, kvaliteto storitev, zaupanje in trajnostna odgovornost. Raziskavo smo delali s pomočjo tujih raziskav, ki so prav tako merile zadovoljstvo davčnih zavezancev s storitvami davčnega organa.
S strani OECD smo ugotovili, da se davčne uprave trudijo izboljšati svoje storitve predvsem s »samopostrežnim poslovanjem« in uporabo umetne inteligence. S tem bi bile storitve davčnega organa enostavnejše za uporabo in dostopne 24 ur na dan, 7dni v tednu.
Finančna uprava Republike Slovenije, ki skrbi za pobiranje davkov v Sloveniji, se osredotoča na informiranje in sodelovanje z davčnimi zavezanci, kar vpliva na boljše izpolnjevanje davčnih obveznosti in zmanjševanje davčnih utaj. Prav tako Finančna uprava Republike Slovenije meri zadovoljstvo davčnih zavezancev z njihovimi storitvami. V preteklih merjenjih so ugotovili, da so davčni zavezanci najbolj zadovoljni z varovanjem zaupnosti podatkov, najmanj pa z dostopnostjo in odzivnostjo zaposlenih, ter razumevanju informacij.
V raziskavi smo si zadali 4 hipoteze s katerimi smo preverili kakšno je zadovoljstvo davčnih zavezancev. Vse hipoteze smo potrdili.
Keywords: Zadovoljstvo, kvaliteta storitev, davčni organ
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 105; Downloads: 135
Full text (1,84 MB) |
9. Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih merPolonca Lampret, 2023, undergraduate thesis Abstract: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika.
V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM.
V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih.
V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Keywords: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 540; Downloads: 85
Full text (2,74 MB) |
10. International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to RussiaSilvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, original scientific article Abstract: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Keywords: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 419; Downloads: 45
Full text (1,85 MB)
This document has many files! More... |
