| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 259; Downloads: 41
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Obravnava bolečine pri bolniku z rakom
Aleksandra Lesjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina je neprijetna izkušnja, vendar je ena ključnih funkcij našega telesa, saj deluje kot opozorilni sistem, ki nam sporoča, da je nekaj narobe ali da moramo prenehati z nečim, kar bi povzročilo dodatno škodo. Dolgotrajna bolečina zmanjša kakovost življenja bolnika in njegove družine. Pomeni tudi trpljenje, invalidnost, nezmožnost opravljanja dela, izgubo dohodka in skrb zaradi negotove prihodnosti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 16 vprašanj, od tega 15 zaprtega in eno vprašanje pol odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih bolnikov obolelih za rakom, ki obiskujejo Onkološki dispanzer v Mariboru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri kar 64 % anketiranih predpisana terapija učinkovita, vendar si anketirani pri lajšanju bolečine dodatno pomagajo z masažo, obkladki in razgibavanjem. Ugotovili smo, da je večina anketiranih dovolj informirana o bolečini in jo je tudi sprejela kot del življenja, kljub temu pa le 27 % anketiranih tudi obvladuje bolečino. Prav tako ugotovimo, da ima bolečina vpliv na življenje pri kar 97 % anketiranih. Sklep: Vsak posameznik doživlja bolečino različno in se nanjo tudi različno odzove. Še posebej hudo je za bolnika kadar je bolečina močna, kronična in dolgotrajna, ker poslabša kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo in zdravljenje bolečine je potrebno dobro sodelovanje med bolnikom, svojci in celotnim zdravstvenim timom. Le osveščen bolnik lahko prevzame aktivno vlogo v procesu zdravljenja bolečine.
Keywords: bolečina, rak, medicinska sestra
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2972; Downloads: 455
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica