Search the digital library catalog

Abstract: Živimo v obdobju informacijske družbe, kjer sta vojaško in civilno področje vse bolj odvisna od IKT in procesov povezanih z njo, ker je večina komunikacijskih sistemov računalniško nadzorovanih. Vsiljivci ne izbirajo katere računalnike bodo napadli. Večinoma skušajo pridobiti nadzor nad računalnikom, da bi lahko izvedli napade na druge računalniške sisteme. S tem, ko pridobijo nadzor, imajo možnost, da skrijejo lokacijo, od koder izvajajo napad. V večjih primerih so tarče pomembnejši računalniški sistemi, kot so na primer vladni sistemi, finančni in bančni sistemi. Večina ciljev je povezanih s kriminalom. Vsiljivci imajo vpogled v naše aktivnosti na računalniku, lahko pa tudi sprožijo spremembe podatkov na trdem disku, ali v primeru, če vdrejo v sisteme vodenja in poveljevanja ali nadzora nad oboroženimi sistemi vojske lahko aktivirajo orožja za napad. Potrebno je spoznati nevarnosti in tveganja, ki nam jih prinaša kibernetsko okolje. S tem, ko objavljamo slike, video posnetke na spletna omrežja, privabljamo napadalce. V kolikor damo na splet svoje osebne podatke, jih ne moremo več izbrisati. Na področjih, kjer je potrebno skrbeti za tajne podatke, je potrebno vzpostaviti celovit sistem za varovanje teh podatkov (Sklep Sveta, 2013). »Pomembnost področja kibernetske varnosti omrežij odraža tudi raven pozornosti in prisotnost le te problematike na najvišjih, strateških ravneh odločanja in načrtovanja« (Varna Evropa v boljšem svetu, 2003:2, po Dokl, 2012). Kibernetska varnostna strategija omenja kibernetsko varnost kot ključni element varovanja informacijske infrastrukture. Kibernetska varnost je prepoznana kot ena od ključnih globalnih groženj in izzivov.
Keywords: kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, grožnje, kibernetsko bojevanje, oborožene sile, vojska, usposabljanje, informacijska varnost, taktični komunikacijski sistemi, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 1477; Downloads: 239
Full text (956,59 KB)