| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Keywords: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Published: 07.12.2012; Views: 2598; Downloads: 349
.pdf Full text (735,26 KB)

2.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Keywords: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Published: 20.11.2018; Views: 135; Downloads: 24
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica