1. Nadzorni sistem in zaznava objektov na sliki, zajeti z brezžično kameroBine Zgaga, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obsega študijo algoritmov razpoznavanja objektov iz slik, zajetih z brezžično kamero ter razvoj sistema, ki omogoča nadzorovanje in varovanje posesti uporabnika. V uvodnem delu analiziramo obstoječe rešitve z vidika njihovih implementacij, prednosti in slabosti ter izberemo najbolj primerne metode kot osnovo za naše delo. V nadaljevanju predstavimo kamero Raspberry Pi, ki jo bomo uporabili za zajemanje slik, uporabljene algoritme in njihovo delovanje ter implementacijo. Učinkovitost rešitve dokažemo z rezultati razpoznavanja objektov, diplomsko nalogo pa zaključimo s primerjavo učinkovitosti naše rešitve z že obstoječimi.
Keywords: razpoznavanje objektov, internet stvari, nadzorni sistemi.
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 3; Downloads: 0
 Full text (1,86 MB) |
2. Pametni modularni sistem za gojenje mikrozelenjaveTilen Tratnjek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen koncept pametnih modularnih sistemov za gojenje mikrozelenjave, vključno z analizo obstoječih rešitev in cenovno primerjavo. Predstavljene so uporabljene strojne komponente, njihova integracija v modul, protokol za komunikacijo in vzpostavitev posredniškega sistema. Predstavljena je tudi implementacija algoritmov za mikrokrmilnik, razvoj storitve za trajno hrambo podatkov ter aplikacijski vmesnik za enoten dostop do podatkov. Koncept uporabniške aplikacije omogoča pregled in upravljanje modula ter uporabo na več sistemih z eno kodno bazo.
Keywords: internet stvari, posrednik, mikrokrmilnik, aplikacijski vmesnik
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 3; Downloads: 0
Full text (2,90 MB) |
3. Inter-person differences in isometric coactivations of triceps surae and tibialis anterior decrease in young, but not in older adults after 14 days of bed restMatjaž Divjak, Gašper Sedej, Nina Murks, Mitja Gerževič, Uroš Marušič, Rado Pišot, Boštjan Šimunič, Aleš Holobar, 2022, original scientific article Abstract: We examined activation patterns of the gastrocnemius medialis (GM), gastrocnemius lateralis (GL), soleus (SO), and tibialis anterior (TA) muscles in eight older (58.4 ± 3.3 years) and seven young (23.1 ± 2.9 years) participants, before and after 14 days of horizontal bed rest. Visual feedback on the exerted muscle torque was provided to the participants. The discharge patterns of individual motor units (MUs) were studied in three repetitions of isometric plantar flexion at 30 and 60% of Maximum Voluntary Contraction (MVC), before, and 1 day after the 14-day bed rest, respectively. In the GL and GM muscles, the older participants demonstrated higher MU discharge rates than the young, regardless of the contraction level, both before and after the bed rest. In the TA and SO muscles, the differences between the older and young participants were less consistent. Detailed analysis revealed person-specific changes in the MU discharge rates after the bed rest. To quantify the coactivation patterns we calculated the correlation coefficients between the cumulative spike trains of identified MUs from each muscle, and measured the root mean square difference of the correlation coefficients between the trials of the same session (intra-session variability) and between different sessions (inter-session variability) in each participant (intra-person comparison) and across participants (inter-person comparison). In the intra-person comparison, the inter-session variability was higher than the intra-session variability, either before or after the bed rest. At 60% MVC torque, the young demonstrated higher inter-person variability of coactivation than the older participants, but this variability decreased significantly after the bed rest. In older participants, inter-person variability was consistently lower at 60% than at 30% MVC torque. In young participants, inter-person variability became lower at 60% than at 30% MVC torque only after the bed rest. Precaution is required when analyzing the MU discharge and coactivation patterns, as individual persons demonstrate individual adaptations to aging or bed rest.
Keywords: mišičnoskeletni sistem, mišice, bed rest, staranje, elektromiografija, high density electromyography, muscle disuse, motor units, discharge rate, aging
Published in DKUM: 07.07.2023; Views: 195; Downloads: 33
Full text (4,31 MB)
This document has many files! More... |
4. Implementacija zajemanja meritev senzorjev tof s pomočjo realno-časovnega operacijskega sistema za vizualno kinestetično napravo za slepe in slabovidne : diplomsko deloKristjan Stopar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V nalogi smo optimizirali delovanje očal vizualne-kinestetične naprave za slepe in slabovidne. Glavna cilja sta bila pohitritev zajemanja meritve senzorjev ToF ter bolj učinkovita uporaba strojne opreme preko integracije realnočasovnega operacijskega sistema RTOS v aplikacijo očal. V teoretičnem delu smo se dotaknili področja realnočasovnih operacijskih sistemov in na kratko predstavili koncept njihovega delovanja, metodologijo primerjave le-teh ter primere uporabe v realnem svetu. V praktičnem delu smo v aplikacijo očal integrirali RTOS ESP-IDF ter implementirali funkcijo za zajemanje meritev senzorjev ToF. Ugotovili smo, da se je povprečni čas zajemanja meritev vseh desetih senzorjev ToF skrajšal za 50,43%, frekvenca zajema pa povečala za 54%.
Keywords: realnočasovnost, realnočasovni operacijski sistem, senzorji ToF, RTOS, očala, pas
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 504; Downloads: 65
Full text (1,17 MB) |
5. ROSUS 2023 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2023: : Zbornik 17. strokovne konference2023 Abstract: ROSUS 2023 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2023 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2023 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Keywords: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Published in DKUM: 16.03.2023; Views: 275; Downloads: 29
Full text (10,99 MB)
This document has many files! More... |
6. Sledenje spremembam impulznih odzivov v nestacionarnih večkanalnih konvolutivnih mešanicah impulznih izvorov, uporabljeno pri analizi površinskih elektromiogramov : doktorska disertacijaMatej Kramberger, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo sledenje in napovedovanje sprememb impulznih odzivov v nestacionarnih konvolutivnih mešanicah impulznih izvorov in njun vpliv na uspešnost razpoznave impulznih izvorov. Pri tem izhajamo iz lastnosti večkanalnih površinskih elektromiogramov (EMG), v katerih predstavljajo impulzni odzivi akcijske potenciale motoričnih enot (APME), impulzni izvori pa nosijo informacije o trenutkih proženja posameznih motoričnih enot (ME). Med dinamičnimi ali utrujajočimi skrčitvami skeletnih mišic se APME v času zvezno spreminjajo in v doktorski disertaciji pokažemo, da je to spreminjanje vsaj odsekovno linearno, torej lahko spreminjanje APME obravnavamo kot zaporedje linearnih sprememb. Ker so APME bistven gradnik filtrov ME, s katerimi iz večkanalnih površinskih signalov EMG ocenimo vlake impulzov ME, nam napovedovanje sprememb APME omogoča dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG v prožilne trenutke ME.
V doktorski disertaciji omenjeno spoznanje vgradimo v Kalmanov filter za napovedovanje sprememb APME v posameznem kanalu signalov EMG, rezultate Kalmanovega napovedovanja posameznih kanalov pa združimo v celovito napoved filtra ME v danem časovnem trenutku. Omenjeno rešitev ovrednotimo na sintetičnih in eksperimentalnih večkanalnih površinskih signalih EMG, ki so posneti iz dvoglave nadlahtne mišice (biceps brachii) ter mišice palca roke (abductor pollicis brevis). Skrbno preučimo vpliv parametrov Kalmanovega filtra na uspešnost filtrov ME in predlagamo njihove optimalne vrednosti. Ker se med posameznimi mišicami in eksperimentalnimi protokoli razlikujejo dinamike spreminjanja APME, se med posameznimi eksperimentalnimi protokoli razlikujejo tudi optimalne vrednosti Kalmanovega filtra.
Statistična primerjava z ostalimi obstoječimi metodami za dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG, predvsem s predhodno objavljeno ciklostacionarno kompenzacijo konvolutivnih jeder (angl. cyclostationary Convolution Kernel Compensation - csCKC), pokaže, da daje opisan način sledenja in napovedovanja APME statistično značilno boljše rezultate od obstoječih metod. Na sintetičnih dinamičnih večkanalnih površinskih elektromiogramih dvoglave nadlaktne mišice zazna nova metoda 9,9 ± 2,2 ME, in sicer s senzitivnostjo 93,1 ± 7,8 % in preciznostjo 98,2 ± 2,6 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 3,8 ± 1,8 ME, in sicer s senzitivnostjo 78,7 ± 15,1 % in preciznostjo 97,6 ± 3,4 %. V sintetičnih večkanalnih površinskih elektromiogramih mišice palca roke, tvorjenih med izdatnim izometričnim utrujanjem mišice, zazna prestavljena metoda 10,4 ± 2,3 ME, in sicer s senzitivnostjo 89,3 ± 23,6 % in preciznostjo 90,0 ± 18,9 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 5,4 ± 1,1 ME, in sicer s senzitivnostjo 61,3 ± 41,2 % in preciznostjo 66,0 ± 36,9 %.
Metodo ovrednotimo tudi na eksperimentalnih signalih z neznanimi trenutki proženj motoričnih enot. V tem primeru kot referenčne vrednosti vzamemo rezultate metode csCKC, ki jih je dodatno pregledal in uredil ekspert. V primeru utrujanja mišice palca roke nam novo predlagana metoda zazna 10,6 ± 5,5 ME, in sicer s senzitivnostjo 91,8 ± 15,9 % in preciznostjo 92,7 ± 10,7 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 3,6 ± 3,0 ME, in sicer s senzitivnostjo 69,5 ± 30,2 % in preciznostjo 74,0 ± 26,0 %.
Predstavljena metoda torej statistično značilno (p<0,01) presega učinkovitost do sedaj razvitih metod za dekompozicijo nestacionarnih večkanalnih površinskih elektromiogramov in je primerna tudi za preučevanje skrčitev, v katerih se oblike akcijskih potencialov motoričnih enot ne ponavljajo v ciklih. Med takšne primere sodijo samo enkrat izvedeni gibi in utrujanja skeletnih mišic. S tem predlagana metoda bistveno nadgrajuje prej objavljeno metodo csCKC, ki gradi ravno na ciklostacionarnosti površinskih elektromiogramov med ponavljajočimi neutrujajočimi meritvami.
Keywords: Motorične enote, akcijski potencial motorične enote, večkanalni površinski elektromiogram, dinamične skrčitve skeletnih mišic, utrujanje, dekompozicija sestavljenih signalov, prožilni trenutki motoričnih enot
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 242; Downloads: 39
Full text (13,88 MB) |
7. |
8. Avtomatizacija kletke za hrčka s pomočjo platforme arduino : diplomsko deloIva Premoša, 2022, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo opisali strojno in programsko opremo Arduino. Opisana je izdelava avtomatizirane kletke za hrčke s pomočjo platforme Arduino. Avtomatizacija omogoča merjenje aktivnosti hrčka, kot so hitrost in pogostost teka po krogu s pomočjo magnetov in senzorja Hallovega pojava. Vgradili smo vodni senzor, ki nas sproti obvešča, ali je gladina vode prenizka. Izdelali smo avtomatski podajalnik, ki ga lahko preko povezave Bluetooth upravljamo z mobilno napravo. Omogočili smo nastavitev alarma za hranjenje. Delo nam z dodatnimi vpogledi v njegove dejavnosti in varnostnim sistemom olajša skrb za hrčka.
Keywords: avtomatizacija, Arduino, kletka, hrček, senzorji
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 301; Downloads: 49
Full text (2,37 MB) |
9. Izdelava daljinsko upravljanega kvadrokopterja s pomočjo ploščice STM32F3DISCOVERY : diplomsko deloJernej Volk, 2022, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu, opišemo izdelavo in programiranje kvadrokopterja z daljinskim upravljanjem. Delo našteje uporabljene dele in senzorje ter kako te dele povezati v celoto. Opiše tudi razne algoritme in filtre, ki so uporabljeni, da iz senzorjev dobimo korektne informacije o stanju plovila. Končni izdelek tega zaključnega dela, je kvadrokopter, ki ga lahko manevriramo po vseh treh oseh, ter med poletom ostane stabilen in predvidljiv. Po končanem izdelku smo prišli do ugotovitve, da bi marsikaj storili drugače, če bi projekt začeli z znanjem, ki ga imamo sedaj.
Keywords: STM32, IMU, kvadrokopter, Kalmanov filter, Kvaternioni, Eulerjevi koti, PID
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 379; Downloads: 86
Full text (2,97 MB) |
10. Standardizacija modula za prijavo v podjetju Inel : diplomsko deloŽak Paradižnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili, kako potekata izdelava modula in standardizacija prijave znotraj podjetja Inel. Standardizacija modula je bila narejena s pomočjo tehnologije Microsoft Visual Studio, tehnologije za namizne aplikacije WPF in Dependency injection, ReactiveX. V diplomskem delu so opisane vse tehnologije, ki so se uporabile pri razvoju, in postopek same izdelave modula ter reševanje problemov, ki so nastali ob tem. Opisano je tudi testiranje delovanja modula s pomočjo tehnologije enotskih testov, s strani programerjev, ki so zadolženi za testiranje, ter validacijskih inženirjev.
Keywords: modul, standardizacija, prijava, WPF, dependency injection, reactiveX, enotsko testiranje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 325; Downloads: 38
Full text (2,66 MB) |
