| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA Mg-Ti FERITOV DOPIRANIH Z LANTANIDI
Aleš Grdjan, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali vpliv deleža dopanta gadolinija oziroma disprozija na strukturne in magnetne lastnosti Mg-Ti ferita ter hkrati primerjali dopirane delce z nedopiranimi. Za sintezo spinelnega ferita smo uporabili metodo koprecipitacije, vzorce pa smo nato še dodatno temperaturno obdelali s postopkom kalciniranja. Nastale produkte smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termogravimetrijo (TGA), z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem (VSM) in jim določili Curiejeve temperature z modificirano termogravimetrično aparaturo. Rezultati kažejo, da nam je v vseh primerih uspelo sintetizirati nanodelce spinelnega magnezijevega ferita, katerega kristaliničnost, ocenjena velikost kristalitov in Curiejeva temperatura se je razlikovala glede na delež železa oziroma dopanta, vrsto dopanta in temperaturo kalciniranja. Najprimernejše Curiejeve temperature za uporabo v magnetni hipertermiji je izkazoval nedopirani magnezijev ferit (x=0,34 in 0,37), ki smo ga kalcinirali pri temperaturi od 800 °C do 900 °C ter pri 1000 °C. Med dopiranimi nanodelci bi lahko za magnetno hipertermijo uporabili le delce Mg1,34Fe1,22Gd0,10Ti0,34O4. Pri primerjavi magnetizacije smo ugotovili, da pri procesu dopiranja ferita x=0,37 z 10% deležem gadolinija, magnetna nasičenost naraste iz 6,34 emu/g na 13,25 emu/g.
Keywords: koprecipitacija, magnetni nanodelci, spinelni ferit, dopiranje z lantanidi, Curiejeva temperatura
Published in DKUM: 04.11.2015; Views: 2024; Downloads: 267
.pdf Full text (6,45 MB)

2.
SINTEZA NANODELCEV POD VPLIVOM MIKROVALOV
Aleš Grdjan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil spoznati metodo mikrovalovne sinteze ter jo uspešno uporabiti pri sintezi magnetnih nanodelcev-CoFe2O4. Sprva smo uporabili dve mešanici topil (voda/etanol in voda/1-heksanol) in oleinsko kislino kot surfaktant v obeh sistemih. Zaradi boljšega raztapljanja reagentov smo se pri analizah osredotočili na topilo voda/1-heksanol. V tem sistemu smo preučili vpliv sinteznega časa in množine surfaktanta na velikost nanodelcev. Poleg tega smo preučili rast delcev s strukturo »jedro-lupina«, pri čemer smo za jedro uporabili najbolj kristalinične nanodelce CoFe2O4. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo kvalitativno karakterizirali sintetizirane nanodelce kobaltovega ferita ter ocenili njihovo velikost. Meritve velikosti delcev smo opravili tudi z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Metoda nam je potrdila že dobljene rezultate o velikosti delcev s strukturo »jedro-lupina«, medtem ko so se ostali vzorci čez nekaj časa aglomerirali. Reakcije pod vplivom mikrovalov so izredno hitre in nam dopuščajo veliko možnosti za spreminjanje parametrov. Tako postaja danes mikrovalovna sinteza vse pomembnejša na področju sintetične kemije in prepoznavnejša v znanstveni sferi.
Keywords: mikrovalovna sinteza, kobaltov ferit, nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci »jedro-lupina«
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 2904; Downloads: 263
.pdf Full text (2,91 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica