2.
Uporaba medijev v obveščevalne namene : tajne operacijeAjda Potočnik, 2020, undergraduate thesis
Abstract: Zamisel o organizaciji, ki nadzira ume in misli posameznikov in množic, jih potiska k določeni ideologiji in določenim življenjskim odločitvam, se lahko zdi kot absurdna zarota ali kot znanstvena fantastika. Vendar za nekatere zagotovo ni presenetljivo odkritje, da korporacije, organizacije in politiki lahko manipulirajo javno mnenje, da bi ustrezali določeni agendi. Poleg tega je znano, da so vladne organizacije, kot je ameriška Centralna obveščevalna agencija (angl. Central Intelligence Agency – CIA), nadzorovale in manipulirale misli civilistov. Ta teorija zarote se je pokazala za resnično v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA.
Obveščevalne službe imajo že dolgo povezave z novinarji. Ta skrita dejavnost nekaterih novinarjev je dosegla svoj vrhunec v hladni vojni. Uporaba novinarstva za obveščevalne namene pa je nekoliko sporna. Takšna praksa je razlog, da mnoge v tujini delujoče novinarje sumijo vohunjenja. Podobne polemike so obkrožale tudi uporabo antropologov in arheologov kot krinko za obveščevalne operativce.
Kot primer politične propagande, v kateri so mediji sodelovali z obveščevalno službo, je v diplomskem delu predstavljen Münzenbergov aparat. Willi Münzenberg je bil izredno pomemben dejavnik v politiki na začetku 20. stoletja. Kot eden od organizatorjev in ustanoviteljev Komunistične internacionale (v nadaljevanju Kominterne) in kot voditelj v zgradbi marksistično-leninistične moči zunaj Rusije je igral še posebej vplivno vlogo v zarotah, manevriranju, propagandi in tajnih političnih dejavnostih. V določenem pomenu je bil Münzenbergov aparat, prav tako kot kateri koli drugi dejavnik, zaslužen za oblikovanje političnih stališč v 30. letih prejšnjega stoletja.
Keywords: diplomske naloge, tajne operacije, medijska manipulacija, propaganda, Mockingbird, Münzenberg
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1088; Downloads: 138
Full text (512,86 KB)