| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv izražanja mmd na odzivnost monocitov in makrofagov na adalimumab in vitro : magistrsko delo
Adriana Kralj, 2023, master's thesis

Abstract: Parodontoza je pogosta vnetna bolezen, ki lahko vpliva na slabšo odzivanje bolnikov s sistemskimi boleznimi, kot je revmatoidni artritis, na biološko zdravilo adalimumab. Ugotovljeno je bilo, da stopnja revmatoidnega artritisa korelira z ravnijo izražanja MMD gena v makrofagih izoliranih iz sinovialne tekočine vnetih sklepov. Poleg tega stopnja izražanja MMD vpliva na klinični odziv bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo na adalimumab. V magistrskem delu smo se odločili preveriti, kako se monociti in iz njih in vitro diferencirani makrofagi bolnikov s parodontozo odzivajo na biološko zdravilo adalimumab ter kakšno vlogo ima pri tem ekspresija MMD. Pri monocitih in iz njih diferenciranih makrofagih smo simulirali vnetje z dodatkom LPS in zdravljenje vnetja s komercialnim biološkim zdravilom adalimumab, ter preverili izražanje vnetnih genov IL1B, IL6 in TNFα. Adalimumab je učinkovito zavrl izražanje genov IL1B in IL6, ki v signalni kaskadi ležita nižje od TNFα, čeprav v primeru IL6 samo za monocite. Na izražanje TNFα dodatek adalimumaba ni imel vpliva. V magistrskem delu nismo dokazali vpliva MMD na učinkovitost adalimumaba pri zaviranju TNFα. Vendar zaradi teh ugotovitev ne moremo ovreči njegove potencialne vloge pri vplivu na učinkovitost adalimumaba, saj je potrebno izvesti še veliko raziskav s spremenjenimi eksperimentalnimi pogoji in tako potrditi ali ovreči vlogo MMD pri neučinkovitosti adalimumaba in s tem pripomoči k izboljšanju zdravljenja vnetnih bolezni.
Keywords: MMD, parodontoza, vnetni citokini, adalimumab, monociti, makrofagi, in vitro diferenciacija, in vitro vnetje, TNFα
Published in DKUM: 20.04.2023; Views: 427; Downloads: 56
.pdf Full text (2,80 MB)

2.
Citotoksičnost in učinkovitost C87- inhibitorja tumorje - nekrotizirajočega faktorja alfa na humanih celičnih linijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Adriana Kralj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bolezni, povezane s prekomernim izločanjem vnetnega citokina TNF-α, v razvitih državah predstavljajo vedno večji problem. Slaba lastnost zdravil, kot so monoklonska protitelesa (infliksimab, adalimumab in golimumab), certolizumab pegol in etanercept, ki se trenutno uporabljajo za zdravljenje teh bolezni, so različne kožne reakcije, vpliv na plodnost in potek nosečnosti, imunogenost, povečanje možnosti za nastanek kožnega raka ter visoki stroški proizvodnje. Posledično se iščejo cenejši in enako učinkoviti računalniško načrtovani mali molekularni inhibitorji TNF-α, ki so se v zadnjih letih izkazali kot potencialna rešitev tega problema. K tem računalniško načrtovanim majhnim molekularnim inhibitorjem spada tudi inhibitor C87. Inhibitor C87 so testirali na mišjih modelih s hepatitisom in ugotovili, da učinkovito inhibira TNF-α ter poveča preživetje živali. V diplomskem delu smo se odločili za preizkus inhibitorja C87 na izbrani humani celični liniji, da bi ugotovili, če obstaja dovolj velika koncentracija C87, ki ni citotoksična in ki inhibira TNF-α. Glede na rezultate smo potrdili oz. ovrgli njegov potencial kot biološko zdravilo za vnetne bolezni. Najprej smo za potrebe eksperimenta s TNF-α in C87 optimizirali eksperimentalne pogoje za uporabljene humane celične linije različnih izvorov (imunske celice, epitelne celice in celice vratu ter glave), kar pomeni, da smo posebej za adherentne in suspenzijske humane celične linije z MTT metodo določili število celic, pri katerih je bila celična viabilnost glede na koncentracijo celic najvišja. Določili smo tudi najvišje koncentracije C87, ki niso citotoksične, za vsako uporabljeno humano celično linijo posebej. V nadaljnjih eksperimentih smo se odločili uporabiti eno celično linijo, v našem primeru je to bila celična linija Jurkat, na kateri smo izvedli eksperiment s TNF-α in C87 in na podlagi katere smo izbrali koncentracijo TNF-α. Glede na rezultate eksperimenta s TNF-α in C87 smo dognali, da koncentracija 250 nM neučinkovito zavira TNF-α koncentracije 10 ng/mL. Sklenili smo, da C87 v koncentraciji 250 nM ne predstavlja potenciala za biološko zdravilo za zdravljenje boleznih, kjer je povečano delovanje TNF-α.
Keywords: TNF-α, C87, vnetne bolezni, inhibitorji TNF-α, imortalizirane humane celične linije
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 869; Downloads: 67
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica