| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Zgodovinar Jan Šedivý : magistrsko delo
Manica Godec Čizmarevič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje in delo zgodovinarja Jana Šedivýja. Jan Šedivý se je rodil 11. septembra 1899 v Linzu. Zaradi očetove smrti je svoje otroštvo od prvega leta dalje preživel pri stricu v okolici Male Nedelje. Med letoma 1912 in 1920 je obiskoval Klasično gimnazijo Maribor. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij zgodovine in zemljepisa na Univerzi v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Beogradu, v Pragi in v Sofiji. Diplomiral je leta 1929 v Beogradu. Leto kasneje je bil imenovan za profesorja na Klasični gimnaziji Maribor, kjer je poučeval vse do leta 1941. To je bilo najplodnejše obdobje njegovega delovanja. V Mariboru se je ustalil, si ustvaril družino in – razen med vojno – bival vse do svoje smrti. Poleg opravljanja profesorskega poklica je ves čas pisal ter bil odbornik Zgodovinskega društva v Mariboru, član Muzejskega društva v Mariboru in član Pedagoške centrale. V okviru klasične gimnazije in zgodovinskega društva je imel večkrat predavanja s področja zgodovine in poznavanja slovanskih narodov. Z nemškim napadom na Jugoslavijo in začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem se je kot prostovoljec odločil za vstop v jugoslovansko vojsko, kmalu pa je postal nemški vojni ujetnik. Po uspešnem pobegu in prihodu njegove družine v Beograd je čas vojne preživel v Zrenjaninu. Tukaj je poučeval na gimnaziji do avgusta 1945. Leta 1945 je prevzel službo profesorja ruščine na I. gimnaziji Celje, kjer je poučeval do leta 1950, ko je sprejel službo na II. gimnaziji Maribor. Menjava oblasti v Jugoslaviji in komunistične čistke, ki so zajele vsa področja javnega življenja, so privedle tudi do »obračuna« z državnimi uslužbenci, ki se temu niso uklonili. Februarja 1952 so na širšem področju Maribora uvedli postopke proti delavcem v prosveti. Eden izmed teh je bil tudi Jan Šedivý. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu naložilo kazen – prepoved službovanja za eno leto. Leta 1953 je bil Šedivý upokojen. Umrl je zaradi srčnega zastoja, 12. maja 1969, v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Njegov opus zajema številne članke, ki jih je objavljal v Straži, Novi straži, Mladiki, Slavistični reviji, Socialni misli, Časopisu za zgodovino in narodopisje, Jeziku in slovstvu, Pedagoškem zborniku Slovenske šolske Matice, Mariborskem koledarju, Kroniki, Domu in svetu ter Vestniku. Izdal je tudi dva samostojna učbenika: Oris zgodovine Jugoslovanov in Češčina za samouke.
Keywords: Jan Šedivý, zgodovinar, profesor, gimnazija, Maribor, sodišče
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 110; Downloads: 17
.pdf Full text (18,13 MB)

2.
Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)
Vita Zgoznik, 2017, master's thesis

Abstract: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Keywords: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 853; Downloads: 146
.pdf Full text (21,74 MB)

3.
Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, master's thesis

Abstract: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto. V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali. Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Keywords: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1106; Downloads: 90
.pdf Full text (769,49 KB)

4.
Maribor in poveljstvo jugozahodne fronte med prvo svetovno vojno
Gregor Antoličič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Pričujoča doktorska disertacija prikazuje ključne poteze poveljstva jugozahodne fronte v času njegove nastanitve v Mariboru. Poveljstvo je bilo namreč po vstopu Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno v Mariboru nastanjeno od maja 1915 do marca 1916 ter od marca 1917 do novembra 1917. Disertacija na eni strani prikazuje ključne vojaške in politične poteze poveljstva, na drugi strani pa želi ugotoviti, kako je prisotnost poveljstva vplivala na življenje v Mariboru. Poveljstvo je bilo vmesni vojaški organ med armadami na bojišču in vrhovnim vojaškim poveljstvom. Opravljalo je pomembne naloge pri oskrbovanju bojišča z vsem, kar so enote potrebovale, poleg tega pa je na podlagi obsežnih političnih pristojnosti v zaledju fronte skrbelo za ohranjanje reda in miru. Poveljstvo s sedežem v Mariboru je tako imelo izredno širok delokrog delovanja na obsežnem območju, ki se je razprostiralo od švicarsko-italijansko-avstro-ogrske tromeje do izliva reke Timav v Jadransko morje. Če k fronti prištejemo še zaledje, ki je politično spadalo pod poveljstvo jugozahodne fronte, lahko ugotovimo, da je bilo poveljstvo s sedežem v Mariboru izredno pomemben vojaški in politični organ Avstro-Ogrske. Maribor je torej postal sedež najpomembnejšega vojaškega organa, ki je imel v dotedanji zgodovini Slovencev stalni sedež na ozemlju današnje Slovenije. S prihodom poveljstva jugozahodne fronte v Maribor se je spremenilo vsakdanje življenje številnih Mariborčanov, saj so bili glede na tedaj veljavno zakonodajo dolžni v svojih stanovanjih nastaniti vojaško osebje. Glede na to, da je poveljstvo v povprečju štelo ok. 300 uslužbencev, je to pomenilo veliko breme za mestno prebivalstvo. Tudi nekatere civilne stavbe so se spremenile v vojaške objekte. Scherbaumova vila ob mestnem parku je postala sedež poveljstva, stavba današnje Prve gimnazije Maribor je služila za nastanitev velikega dela uradniškega aparata poveljstva, v dvorani Pivovarne Götz (današnja Unionska dvorana) pa so častniki poveljstva vsak dan obedovali. Poleg teh stavb je poveljstvo za nastanitev svojih uslužbencev najelo mnoga druga poslopja v mestu. Tako je središče Maribora čez noč prepletla mreža vojaških objektov in v njih delujočih oseb, ki so spremenili podobo in utrip mesta. Tako je torej poveljstvo jugozahodne fronte s prihodom v mesto močno vplivalo na vsakdanje življenje številnih meščanov, hkrati pa je bilo pomemben vojaški organ, pod okrilje katerega je spadalo tudi soško bojišče. Temu pričujoča doktorska disertacija namenja posebno pozornost prav zaradi velikega pomena, ki ga je imelo za Slovence. Dogajanje ob Soči je postavljeno v širši kontekst tedanje organizacije jugozahodnega bojišča. Posebna pozornost je posvečena odnosom med 5. armado, ki se je borila na soškem bojišču, ter poveljstvom jugozahodne fronte. Hkrati pa pričujoča doktorska disertacija posebno pozornost posveča tudi odnosu poveljstva jugozahodne fronte in poveljstva 5. armade do slovenske politične inteligence. Kot ključni vojaški osebnosti dogajanja na jugozahodnem in soškem bojišču pa bosta predstavljena nadvojvoda Evgen in Svetozar Boroević.
Keywords: Prva svetovna vojna, Avstro-Ogrska, Maribor, 1914–1918, vrhovno vojaško poveljstvo, poveljstvo jugozahodne fronte, nadvojvoda Evgen, poveljstvo 5. armade, Svetozar Boroević, soško bojišče
Published in DKUM: 10.04.2018; Views: 1999; Downloads: 267
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem
Rajmund Lampreht, ANDREJ RAHTEN, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Avtor v svoji disertaciji obravnava politični Klub ustavovernih veleposestnikov na Kranjskem. V 19. stoletju se je na Kranjskem razplamtel t. i. nacionalni boj, boj med Slovenci in Nemci. Avtor dokazuje, da ne na eni in ne na drugi strani nacionalno niso bili homogeni. Čeprav so ustavoverni veleposestniki bili označeni kot nemška stranka, avtor dokazuje, da so med njimi bili ljudje, ki so bili po narodnosti Slovenci. Ustavovernim veleposestnikom so pogosto očitali pomanjkanje domoljubja in celo izdajstvo v obliki prusofilstva. Avtor ravno nasprotno dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nikoli poveličevali Prusije in Bismarcka, ampak močno Avstrijo. Zagovarjali so zavezništvo z Nemčijo, ker so bili mnenja, da bi to Avstriji koristilo. Ustavovernim veleposestnikom so pripisali tudi nasprotovanje slovenskemu šolstvu, zaviranje le-tega in poskus uničenja oz. izrinjanja. Avtor dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nasprotovali slovenskemu šolstvu. Zagovarjali so ohranitev učenja nemščine. Njihovi argumenti so bili zelo praktične narave. Najbolj pogosto so navajali, da je nemščina omogočala nadaljnje šolanje in bila vsesplošno potrebna v državi. Politični zaton ustavovernih veleposestnikov se je pričel z nastopom Taaffejeve vlade in Andreja Winklerja na Kranjskem. Avtor dokazuje, da je slednji zelo hitro in učinkovito obračunal z ustavovernimi veleposestniki. Uničil je njihov časnik Laibacher Tagblatt in jim tako odvzel glasilo, s katerim so dosegali širše množice. Še največji udarec je za ustavoverne veleposestnike predstavljalo umiranje njihovih dolgoletnih glavnih članov zaradi starosti. Tako je v osemdesetih letih 19. stoletja umrlo precej vidnih članov, recimo Karel Deschmann. V novo epoho so ustavoverni veleposestniki stopili šele z Josephom Schweglom. Schwegel, po rodu Slovenec, je bil dolga leta v službi zunanjega ministrstva kot diplomat. Schwegel je postal eden izmed najbolj vplivnih ustavovernih veleposestnikov ne le na Kranjskem, temveč tudi v Avstriji. Razkol in razcepitev Narodnega kluba na Slovensko ljudsko stranko in Narodno napredno stranko je izkoristil ter se povezal s slednjim. Tako mu je uspelo ponovno oživiti klub na Kranjskem in ga politično reaktivirati. Tega ni izkoristil za sejanje nemira, ampak za konstruktivno sodelovanje. Ivan Hribar je ta uspeh Schwegla v svojih spominih najbolj slikovito opisal: ustavoverni veleposestniki so postali »jeziček na tehtnici« pri glasovanjih.
Keywords: Ustavoverni veleposestniki, Kranjska
Published in DKUM: 23.01.2018; Views: 1675; Downloads: 160
.pdf Full text (3,34 MB)

6.
USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER
Nuša Žirovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti. Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi. Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Keywords: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, Narodna vlada, Društvo narodov, mirovna konferenca v Parizu, Pravna fakulteta v Ljubljani.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1847; Downloads: 128
.pdf Full text (1,53 MB)

7.
ROBERT WILLIAM SETON-WATSON IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE
Aljaž Vobič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Robert William Seton-Watson je bil zgodovinar iz Velike Britanije, ki je spremljal jugoslovansko vprašanje. Na območju Balkana je deloval v začetku 20. stoletja. Kot eden redkih ljudi se je lotil problema južnih Slovanov, na to temo je tudi napisal znano knjigo The Southern Slav Question. Uvidel je, da se morajo ti združiti v obliki trializma, kajti s tem bi se okrepila Avstro-Ogrska. Natančno je spremljal dogajanje ob aneksiji Bosne in Hercegovine. V času trajanja te krize je spoznal pokvarjenost ogrske in avstrijske politike, saj je osebno spremljal sojenje, s katerim je monarhija opravičevala aneksijo. Slovencev v rešitev jugoslovanskega vprašanja do začetka prve svetovne vojne ni vključeval. Z njenim začetkom si je premislil tudi glede monarhije. Tako je v času vojne že zagovarjal združitev južnih Slovanov v Jugoslavijo zunaj Avstro-Ogrske. Tudi med vojno je aktivno sodeloval z ljudmi na področju Balkana. Jugoslovansko vprašanje pa je bila ena izmed glavnih tem tudi v politiki habsburških narodov.
Keywords: Robert William Seton-Watson, jugoslovansko vprašanje, aneksija Bosne in Hercegovine, trializem.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1566; Downloads: 105
.pdf Full text (504,51 KB)

8.
BLED KOT DIPLOMATSKO STIČIŠČE V OBDOBJU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA
Saša Milešič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na Bledu se je med obema vojnama zvrstilo kar nekaj pomembnih političnih dogodkov. Med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke sodijo trije sestanki Male antante in sestanek Balkanske zveze. Prvi sestanek Male antante se je odvijal junija 1926. Na njem so se zbrali zunanji minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Momčilo Ninčić, zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš in zunanji minister Romunije Jon Mitilineu. Na drugem sestanku Male antante na Bledu so se leta 1936 zbrali zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš, zunanji minister Romunije Nikola Titulescu in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Tretji in zadnji sestanek Male antante na Bledu, je potekal konec avgusta leta 1938. Sestanka so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške Emil Krofta, zunanji minister Romunije Nikolaj Komnen in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Konferenca Balkanske zveze je potekala 10. julija 1936, udeležile so se je romunska, turška, jugoslovanska in grška delegacija. Na notranjepolitičnem področju sta bila najpomembnejša dogodka podpis blejskega sporazuma med predsednikom vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Velimirjem Vukićevićem in voditeljem Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem 10. julija 1927 ter podpis sporazuma med tedanjim predsednikom vlade Kraljevine Jugoslavije Dragišo Cvetkovićem in predsednikom Hrvaške kmečke stranke dr. Vladkom Mačkom 26. avgusta 1939. Številni sestanki diplomatov in jugoslovanskih politikov so Bled med obema svetovnima vojnama postavili v središče političnega življenja, saj so bili v veliki večini medijsko zelo odmevni in so vplivali na takratno politiko na Balkanu.
Keywords: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška republika, Romunija, Mala antanta, Balkanska zveza, Bled, blejski sporazum, diplomatski stiki, zunanja politika med obema svetovnima vojnama.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1753; Downloads: 123
.pdf Full text (700,86 KB)

9.
OTTO VON HABSBURG IN JUŽNI SLOVANI
Martin Marič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Otto von Habsburg je bil človek, ki je nedvomno zaznamoval 20. stoletje. Rojen je bil kot prestolonaslednik Avstro-Ogrske zadnjemu cesarju in kralju Karlu in njegovi ženi Ziti. Družbene in politične spremembe po 1. svetovni vojni so iz nekdanje monarhije pregnale njegovo družino. Očeta je Otto izgubil že pri svojih desetih letih, vendar ga je mama Zita vzgajala kot bodočega vladarja. Vzpon nacionalsocializma je preprečil Ottove ambicije, saj je njegov politični cilj postala borba proti nacizmu. S svojim delovanjem je uspel rešiti več tisoč življenj, obenem pa se je tudi sam zopet znašel na begu pred nacisti. V času 2. svetovne vojne se je ustalil v ZDA in od tam politično deloval za osvoboditev Avstrije in Madžarske. V veliko pomoč pri njegovem udejstvovanju mu je bil tudi predsednik Roosevelt. V dobrih odnosih je bil tudi z britanskim premierjem Churchillom, ki je podpiral njegov, kasneje neuspeli koncept ustanovitve Podonavske federacije. Po vojni v Avstriji še vedno ni bil zaželjen, zato je veliko potoval in postal iskan predavatelj, pisatelj in publicist. Njegova želja in življenjsko poslanstvo je ostala politika. V 70. letih je postal predsednik Mednarodne panevropske unije in si prizadeval za padec komunizma ter združitev Evrope. Leta 1979 je postal evropski parlamentarec, kjer je aktivno uresničeval svoje panevropske cilje in z njimi seznanjal tudi ostale parlamentarce. Kljub temu da je bil nesojeni cesar, se je v evropskem parlamentu udejstvoval za narode nekdanje monarhije. Znotraj parlamenta je pripomogel k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Aktivno se je zavzemal tudi za mednarodno priznanje in integracijo teh držav v evropske institucije.
Keywords: Otto von Habsburg, Avstro-Ogrska, Avstrija, Madžarska, Panevropa, Evropski parlament, južni Slovani.
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 1737; Downloads: 128
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Henrik Tuma in Ivan Šusteršič: primerjalna analiza konfederalističnih konceptov
Urška Arnšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ivan Šusteršič in Henrik Tuma, oba po izobrazbi pravnika, sta vsak po svoje zaznamovala slovensko politiko v zadnjem obdobja obstoja Avstro-Ogrske monarhije in ob prehodu v nov državni okvir. Šusteršič, vodja slovenske katoliške stranke, državnozborski poslanec in kranjski deželni glavar, je vse do zadnjega ostal zvest habsburški dinastiji. Njegov koncept preureditve monarhije, ki ga je leta 1909 predstavil tudi prestolonasledniku Francu Ferdinandu, je predvideval združitev vseh južnih Slovanov monarhije v tretje državnopravno telo. Šele tik pred prevratom je objavil načrt ustanovitve zveze samostojnih podonavskih držav, s čimer se je zelo približal konceptu Henrika Tume. Slednji se je kot socialdemokrat vseskozi zavzemal za ohranitev enotnega gospodarskega prostora in vzpostavitev popolne narodne avtonomije. Boj za pravice Slovencev je zaznamoval tudi njegovo sodniško in odvetniško pot. Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad nekdanje monarhije in razkosanje slovenskega naroda. Koncepta omenjenih politikov se tako nista uresničila.
Keywords: Ivan Šusteršič, Henrik Tuma, Avstro-Ogrska, prva svetovna vojna, Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Published in DKUM: 14.04.2016; Views: 1551; Downloads: 139
.pdf Full text (900,75 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica