Search the digital library catalog

Abstract: Leta 1681, v izteku najhujše epidemije kuge, ki je prizadela zgodnjenovoveško Spodnjo Štajersko, je v nasilje prerasel spor med žalskim trškim svétnikom Janezom Krištofom Pilpachom in Ferdinandom baronom Migliem, lastnikom Žalcu bližnjega dvorca Plumberk. Tržan Pilpach je s pomočjo vojakov, ki jih je pridobil od grofov Strassoldov iz Krškega, dvorec med nasprotnikovo odsotnostjo zasedel in oplenil, za kar se mu je plemič maščeval z oboroženim vdorom in oplenitvijo njegove hiše v trgu. Članek precej neobičajno, aktivno sovražnost med statusno neenakima nasprotnikoma analizira skozi tradicionalne prakse vodenja ter reševanja sporov, kar omogoča tudi vpogled v siceršnje družbene odnose med glavnimi akterji spora.Nel 1681, verso la fine della peggiore epidemia di peste che colpì la Bassa Stiria nella prima età moderna, il conflitto tra il consigliere comunale della città di mercato di Žalec, Johann Christoph Pilpach, e il Barone Ferdinand Miglio del vicino palazzo di Plumberk, si trasformò in violenza. Con l’aiuto dei soldati che aveva acquisito dai Conti di Strassoldo di Krško in Carniola, il borghese occupò il palazzo durante l’assenza del suo avversario e lo saccheggiò, per cui il nobiluomo si vendicò irrompendo armato nella casa di Pilpach a Žalec, saccheggiandola a sua volta. Questo saggio analizza l’inimicizia alquanto insolita e accesa tra due avversari piuttosto ineguali, attraverso le pratiche tradizionali di condurre e risolvere le controversie, consentendoci inoltre di osservare le ulteriori relazioni sociali tra i principali attori di questo conflitto.
Keywords: zgodovina Štajerske, 17. st., sovražnost, fajda, maščevanje, nasilje, reševanje sporov, plemstvo, epidemija kuge
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 194; Downloads: 16
Full text (1,70 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj ideje svobode skozi čas, pri čemer se osredotoča na obdobje renesanse, natančneje na obdobje od leta 1350 oz. 1400 do leta 1600 v zahodni Evropi. Ob tem se sprašuje, kako so ključni družbeni procesi vplivali na razvoj svobode ter kako se je svoboda kazala med različnimi družbenimi sloji in zlasti med različnimi območji Evrope. V prvem delu so predstavljeni začetki svobode kot koncepta in njen razvoj do poznega srednjega veka oz. do 14. stol. V nadaljevanju so opisani tako družbeni premiki, pogojeni s spremembami v okolju in naravnimi nesrečami, kot ekonomske spremembe in procesi, ki so bili pomembni za širjenje ideje. Zatem so predstavljeni ključni humanistični in protestantski misleci ter gibanji na splošno, predvsem skozi prizmo razumevanja in pomena za svobodo. Nazadnje je prikazan pomen Novega sveta in vzpona suženjstva za idejo svobode. Razvoj omenjene ideje je bil večplasten proces, pri čemer so bile velikanske razlike v razumevanju svobode. Svoboda je imela močne temelje v preteklih obdobjih in je obenem zelo vplivala na prihodnost.
Keywords: zgodnji novi vek, renesansa, svoboda, zgodovina idej, humanizem, reformacija, suženjstvo
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 726; Downloads: 179
Full text (2,04 MB)

Abstract: Doktorska disertacija z naslovom Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku s primerjalno analizo sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij, zlasti pravno antropoloških in pravno zgodovinskih, obravnava pravni običaj (krvnega) maščevanja na naših tleh. Te študije so maščevanje, imenovano tudi fajda, v predmodernih evropskih ter drugih družbah opredelile kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora, ki teži k ohranjanju družbenega reda ter miru. Običaj maščevanja je v družbi narekoval obstoječi kulturi časti primerno povračilo za prizadeto krivico, tudi z ritualno omejenim nasiljem, s čimer je običaj imel funkcijo reševanja sporov. Po običaju je morala biti krivica nujno obelodanjena, kar je skupnosti omogočilo posredovanje v sporu. Pri tem je skupnost oziroma njena oblast, tako politična kot sodna, težila k pomiritvi oziroma spravi med sprtima stranema in s tem k obnovi družbenega ravnotežja, tj. reda in miru, s čimer je običaj opravljal funkcijo družbenega nadzora. Raziskave običaja maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih virih in literaturi. Vendar razumevanje družbenih odnosov, ki jih izpričujejo, omogoča šele aplikacija primerjalne analize sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij maščevanja. Analiza je potrebna tudi zato, ker za slovenske dežele še ni bila opravljena nobena sistematična raziskava običaja maščevanja. V redkih in delnih obravnavah običaja se je slovensko zgodovinopisje do nedavno močno naslanjalo zlasti na že presežene starejše raziskave nemškega zgodovinopisja. Slednje je narekovalo, da se s primerjalno analizo sodobnih študij posebno pozornost v disertaciji posveti sodobnim raziskavam maščevanja ter preuči zgodovino običaja maščevanja v Svetem rimskem cesarstvu do 18. stoletja. Potreben je bil tudi pregled procesa uzakonitve običaja ter značilnosti njegove regulacije v postavljenem pravu v srednjem veku, še posebej pa analiza odnosa družbe in oblasti, tako političnih kot sodnih, do maščevanja po njegovi prepovedi v zgodnjem novem veku ter posledični delegitimaciji v družbi. Primerjalna analiza relevantnih sodobnih študij o običaju maščevanja v novem veku in zgodnjenovoveških virov iz slovenskih zgodovinskih dežel, je pokazala, da je maščevanje kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora na Slovenskem obstajalo tudi v zgodnjem novem veku pri vseh stanovih, od podložnikov do plemstva. Običaj je izpričan v virih gospoščine Bled in mesta Ptuj iz 17. stoletja ter v drugih virih iz Kranjske in Štajerske v 16. in 17. stoletju, deloma pa tudi v literaturi, čeprav primerov maščevanja ni primerno analizirala. Tudi obstoj maščevanja pri vseh stanovih v zgodnjem novem veku slovenske zgodovinske dežele umešča v širši evropski ter svetovni družbeni in pravni kontekst. Ker študije kažejo, da je običaj občečloveški, so ugotovitve glede maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku uporabne tudi za raziskave v družbah drugod po svetu in v različnih zgodovinskih obdobjih.
Keywords: maščevanje, fajda, pravni običaj, reševanje sporov, Kranjska, Štajerska, 16. stoletje, 17. stoletje
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2364; Downloads: 563
Full text (34,60 MB)