| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 283
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Kromatografija s superkritičnimi fluidi v preparativnem in produkcijskem merilu
Miha Oman, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo se najprej seznanili s superkritičnimi fluidi in visokotlačnimi separacijskimi procesi. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se največ raziskav nanaša na izolacijo biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov s pomočjo superkritične ekstrakcije. S pregledom literature smo ugotovili, da superkritični fluidi omogočajo separacijo številnih komponent iz rastlinskih materialov. Superkritični fluidi so v večini primerov stisljivi mediji, ki so pri sobnih pogojih plini, s čimer dobimo produkte, kjer ni toksičnih organskih topil. Zaradi tega porabimo manj energije in je hkrati manj emisij v ozračje. Oboje pa izrazito pripomore k trajnostnemu razvoju. Superkritična ekstrakcija, kot tudi ostale ekstrakcijske metode, ni povsem selektivna, saj z želenimi biološko aktivnimi komponentami ekstrahiramo še druge komponente. Selektivno ločevanje lahko opravimo s kromatografskimi tehnikami, kot so tekočinska kromatografija, plinska kromatografija in superkritična kromatografija. Slednja je relativno nova metoda, ki se je razvila šele v zadnjem desetletju. V doktorski disertaciji smo raziskali uporabo superkritične kromatografije v analitskem merilu. Na analitski napravi za superkritično kromatografijo smo na testnih komponentah teofilin in kofein, ki sta obe farmakološki učinkovini, preiskovali posamezne vplive procesnih parametrov na separacijo. V nadaljevanju smo dobljene rezultate vključili v raziskavo povečevanja obsega in zagon pilotne preparativne naprave za superkritično kromatografijo, ki je po velikosti med največjimi podobnimi napravami v svetovnem merilu. Na analitski napravi za superkritično kromatografijo smo na koloni s silicijevim dioksidom raziskovali vpliv tlaka, vpliv temperature, vpliv sestave mobilne faze in vpliv posameznih lastnosti stacionarne faze. V superkritični kromatografiji se najpogosteje uporablja CO2 v superkritičnem stanju. Pri separaciji polarnih molekul k nepolarnemu CO2 dodamo so-topilo (modifikacijsko sredstvo mobilne faze). Najpogosteje uporabimo kot so-topilo etanol, metanol, acetonitril, 2-propanol idr. Ugotovili smo, da sta vpliva tipa so-topila in koncentracije so-topila v mobilni fazi med vsemi najbolj izrazita. Kar pomeni, da se kromatografski parametri pri tem najbolj izrazito spremenijo. Vpliva tlaka in temperature na separacijo s superkritično kromatografijo sta manj izrazita, ampak še vedno pomemben faktor, mnogo bolj kakor v tekočinski kromatografiji. Vse ugotovitve posameznih vplivov smo uporabili za zagon pilotne preparativne naprave za superkritično kromatografijo. Pred tem smo spoznali vse sestavne dele in preučili delovanje. Nato smo določili področje delovanja naprave, glede na omejitve naprave in glede na lastnosti superkritičnih fluidov. Pri pogojih, pri katerih smo na pilotni preparativni napravi izvedli separacijo smo opravili številne raziskave. Kljub temu, da smo predhodno dosegli separacijo obeh testnih komponent na analitski napravi za SFC, pa pri podobnih pogojih na pilotni preparativni napravi za superkritično kromatografijo separacije nismo dosegli. Zaradi tega smo izvedli še dodatne eksperimente. S spreminjanjem posameznih procesnih parametrov smo dosegli separacijo z delno prekrivajočimi vrhovi, ki jih je bilo kljub prekrivanju mogoče ločeno zbirati v zbiralne posode naprave. Na podlagi separacije testnih komponent smo pripravili metodo za separiranje biološko aktivnih komponent iz rastlinskih ekstraktov.
Keywords: Superkritična kromatografija, povečevanje obsega, preparativna superkritična kromatografija, produkcijsko merilo.
Published: 29.10.2014; Views: 1589; Downloads: 240
.pdf Full text (4,65 MB)

82.
Encimska sinteza laktatnih estrov v nekonvencionalnih topilih
Sabina Kavčič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Laktatni estri, ki se pogosto uporabljajo v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji, so med najbolj pomembnimi derivati mlečne kisline. V današnjem času je velik poudarek na biorazgradljivosti produktov in uporabi okolju prijazne tehnologije, zato je potrebno temu primerno tudi izbrati topila za sintezo laktatnih estrov. Encimsko katalizirane reakcije lahko namesto v vodnem mediju izvajamo tudi v konvencionalnih organskih topilih ali v nekonvencionalnih topilih, kot so superkritični fluidi in ionske tekočine. Namen doktorske disertacije je bil izvesti encimsko sintezo laktatnih estrov, natančneje n-butil laktata, v nekonvencionalnih topilih. Kot nekonvencionalna topila smo uporabili superkritične fluide (superkritični ogljikov dioksid, superkritični trifluorometan in superkritični etan) in ionsko tekočino (CYPHOS IL-201). Vsa uporabljena topila predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctice smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano esterifikacijo D,L-mlečne kisline z n-butanolom v visokotlačnem mešalnem šaržnem reaktorju. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv razmerja substratov (D,L-mlečna kislina:n-butanol), koncentracije molekularnih sit, hitrosti mešanja, večkratne uporabe encima, tlaka, temperature in koncentracije ko-topila (n-heksan) na izkoristek D,L-mlečne kisline, produktivnost in začetno hitrost tvorbe estra n-butil laktata. Prav tako smo optimirali reakcijske parametre, tlak, temperaturo in koncentracijo ko-topila (n-heksan), pri izvedbi encimske esterifikacije v superkritičnem trifluorometanu. V sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina in superkritični trifluorometan/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine CYPHOS IL-201, temperature, tlaka in koncentracije encima na potek reakcije. Nadalje smo očistili encimsko sintetiziran n-butil laktat ter določili antimikrobno aktivnost na različne testne mikroorganizme (Saccharomyces cerevisiae, Aspergillus niger, Trichoderma viride, Penicillium cyclopium, Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens in Bacillus cereus).
Keywords: encimska esterifikacija, lipaza, n-butil laktat, superkritični fluidi, ionska tekočina
Published: 29.09.2014; Views: 1794; Downloads: 142
.pdf Full text (2,97 MB)

83.
DOLOČANJE TALIŠČ POLIETILEN GLIKOLOV PRI VISOKIH TLAKIH PLINOV
Gašper Zajc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučevanje temperature tališča polietilen glikola različnih molskih mas pri raznih nadtlakih argona in načrtovanje talilne krivulje binarnega sistema ter njena primerjava s podobnimi binarnimi sistemi, najdenimi v različni literaturi. Izmerjene so bile temperature tališča (TTpov) polietilen glikola molskih mas 1 500 g/mol, 4 000 g/mol, 10 000 g/mol in 35 000 g/mol pri različnih nadtlakih argona (Pnad) v visokotlačni optični celici vse do 30 MPa. Te temperature so bile nato preračunane v reducirano temperaturo tališča (TTred), da smo lahko naš binarni sistem primerjali z binarnim sistemom polietilen glikol/ogljikov dioksid. Izmerjena je bila tudi latentna talilna toplota (ΔtalH) polimera na dva načina. Za prvo določitev smo uporabili Clapeyron-ovo enačbo in interpolacijo izmerjenih temperatur tališča v odvisnosti od nadtlaka argona. Druga določitev je potekala neposredno v diferenčnem dinamičnem kalorimetru; rezultate smo nadalje uporabljali v izračunih topnosti. Na podlagi padca temperature tališča smo ob upoštevanju koligativnih lastnosti lahko izračunali topnost superkritičnega fluida v polimeru. V ta namen je bila izpeljana nova enačba topnosti (S) iz že znanih korelacij krioskopije.
Keywords: PEG, argon, tališče, optična celica, latentna talilna toplota, topnost
Published: 22.09.2014; Views: 1390; Downloads: 160
.pdf Full text (3,88 MB)

84.
IZOLACIJA RDEČIH PIGMENTOV IZ PAPRIKE S PLINI VISOKE GOSTOTE
Tadej Ojsteršek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje različne ekstrakcijske metode, s katerimi smo ekstrahirali pigmente iz rdeče čili paprike. Kot topili smo uporabili superkritični CO2 in subkritični propan. Ekstrakcije so potekale pri različnih temperaturah in tlakih, prav tako pa smo za primerjavo izvedli še ekstrakcijo s Soxhletovim aparatom, pri kateri smo kot topilo uporabili petroleter. Velikost zmletih delcev semen in rastlinskega tkiva smo določili s sejalno analizo. Z UV-VIS spektrofotometrom smo pripravljenim vzorcem določili absorbanco ter nato izračunali barvno intenziteto dobljenih ekstraktov po CU (Colour Unit) vrednosti. Rezultati kažejo, da je najprimernejša metoda za izolacijo pigmentov iz paprike superkritična ekstrakcija s CO2, za izolacijo kapsaicina pa ekstrakcija s subkritičnim propanom.
Keywords: ekstrakcije, superkritični fluidi, Soxhletov aparat, sejalna analiza, UV-VIS spektrofotometrija
Published: 22.09.2014; Views: 1411; Downloads: 262
.pdf Full text (2,21 MB)

85.
SEPARACIJA IN ANALIZA TRIGLICERIDOV IZ RAZLIČNIH SEMEN
Klara Bigec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil z različnimi ekstrakcijskimi postopki iz štirih vrst semen (sončnično, laneno, sezamovo in konopljino seme) pridobiti olja ter določiti vsebnost trigliceridov (TG) in njihove antioksidativne aktivnosti. Ekstrakcijo olj smo izvedli s štirimi različnimi ekstrakcijskimi postopki, in sicer konvencionalno z mešanjem v topilu in na Soxhlet aparatu, kjer smo kot topilo uporabili heksan ter s semikontinuirano superkritično ekstrakcijsko napravo, kjer smo kot topilo uporabili ogljikov dioksid in propan. Ekstrakcije s superkritičnim fluidom CO2 in subkritičnim fluidom propanom smo izvedli pri dveh temperaturah: 40 ºC in 60 ºC, ter tlaku 300 bar. Za posamezno seme smo določili, katera ekstrakcijska metoda prinaša največji ekstrakcijski izkoristek olja. Vsebnost TG v ekstrahiranih oljih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) –ELSD, antioksidativno kapaciteto za olje topne vzorce pa smo določili s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo največji ekstrakcijski izkoristek olja sončničnega semena (50-55 ut. %). Glede na izkoristke si nato sledijo sezamovo seme (45-50 ut. %), laneno seme (30-40 ut. %) in konopljino seme (25-30 ut. %). Ekstrahirana olja vsebujejo po večini nenasičene trigliceride. Sončnično in sezamovo olje vsebuje gliceril dilinoleat – oleat (LLO), gliceril trilinoleat (LLL), gliceril trioleat (OOO) in gliceril linoleat – dioleat (LOO), torej trigliceride, ki vsebujejo linolno in oleinsko kislino. V konopljinem olju se nahajajo naslednji trigliceridi: gliceril trilinoleat (LLL), gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn) in gliceril dilinoleat – oleat (LLO). Ti trigliceridi vsebujejo največ linolne kisline. Največji delež TG v lanenem olju predstavljata gliceril trilinolenat (LnLnLn) in gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn). Prevladuje torej linolenska kislina. Olja iz teh semen imajo dobre antioksidativne aktivnosti, kar nakazuje na njihovo visoko vsebnost oljetopnih antioksidantov.
Keywords: semena, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, subkritična ekstrakcija, olja, trigliceridi, antioksidativna aktivnost
Published: 11.09.2014; Views: 1605; Downloads: 165
.pdf Full text (3,00 MB)

86.
DOLOČITEV POVRŠINSKE NAPETOSTI Z METODO KAPILARNEGA DVIGA DVOFAZNIH SISTEMOV
Gregor Kravanja, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil postavitev merilne naprave in razvoj nove metode merjenja površinske napetosti s kapilarnim dvigom dvofaznih sistemov v okolici kritične točke. Za pridobitev natančnih in primerljivih meritev je bilo potrebno poznati natančni notranji premer tankih kapilar. Določili smo ga z metodo laserskega tipanja na nemški koordinatni merilni napravi ZEISS tipa UMC-850 s pomočjo merilne programske opreme CALYPSO 5.1.4. Za merjenje ravnotežne višine smo uporabili računalniški program Logger Pro, ki omogoča natančno analizo razdalj med dvema točkama. Gostote dvofaznih sistemov smo dobili iz podatkovne baze NIST ali jih izmerili s pomočjo gravimetrične metode jemanja vzorcev iz mešalnega avtoklava. Površinsko napetost smo merili v treh dvofaznih sistemih: voda/CO2, slanica/CO2 in polimer PEG/CO2 v razponu od 1 bara do 200 barov. Prve meritve smo izvedli za sistem voda/CO2 pri treh izotermah (25 °C, 45 °C in 60 °C) in jih primerjali z literaturo. Ugotovili smo, da daje naša metoda primerljive in ponovljive rezultate, ki kažejo, da se s povečanjem tlaka površinska napetost linearno zmanjšuje do območja fazne spremembe CO2, v območju višjih tlakov pa doseže konstantno vrednost. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se površinska napetost pri atmosferskih pogojih z nižanjem temperature poveča, v območju višjih tlakov pa pada. Zaradi možnosti skladiščenja toplogrednega plina CO2 v slanico smo v avtoklavu simulirali razmere, ki potekajo pri vbrizgavanju CO2 v slane reke več kilometrov pod zemljo. Ugotovili smo, da se z višanjem koncentracije soli v vodni raztopini (od 14 g/l do 200 g/l) viša vrednost površinske napetosti. Z namenom pridobitve še neraziskanih termodinamskih podatkov v okolici kritične točke smo izmerili površinsko napetost sistema polimera PEG/CO2. Rezultati kažejo, da se je površinska napetost sistema PEG/CO2 (molske mase PEG: 200, 400, 600) s povečanjem tlaka prav tako linearno zmanjševala.
Keywords: površinska napetost, kapilarni dvig, gostota, slanica, PEG
Published: 09.09.2014; Views: 1943; Downloads: 461 
(1 vote)
.pdf Full text (4,89 MB)

87.
Načrtovanje visokotlačne separacije maščobnih kislin iz rastlinskih olj
Petra Kotnik, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Predstavljeno delo obravnava raziskave na področju faznih ravnotežij, ekstrakcije in frakcioniranja maščobnih kislin v rastlinskih oljih, obogatenih s prostimi maščobnimi kislinami (FFA) pri visokih tlakih v inertnem mediju, kot je ogljikov dioksid (CO2). Podatki so ključni za nadaljnje načrtovanje visokotlačnih separacijskih procesov, saj pripomorejo k izboljšanju določenih industrijskih procesov v smeri okoljevarstva in kvalitete proizvodov. Baze podatkov že vsebujejo podatke faznih ravnotežij za sistem rastlinska olja – CO2. Zaradi širokega izbora rastlinskih olj, ki se danes nahajajo na tržišču, podatki o faznih ravnotežjih za vsa olja niso dostopni. Predvsem v literaturi ni podatkov za fazna ravnotežja pri tlakih višjih od 350 bar in podatkov o faznih inverzijah v sistemih rastlinsko olje – CO2. Delo je tako omejeno na tri rastlinska olja, ki so komercialno dostopna, to so repično olje, olje koruznih kalčkov in olje boraga. Olja so predhodno obdelana s postopkom umiljenja in na ta način obogatena s prostimi maščobnimi kislinami. Meritve faznih ravnotežij in opazovanja faznih inverzij so izvedena na sistemih FFA-obogateno repično olje – CO2, FFA-obogateno olje koruznih kalčkov – CO2 in FFA-obogateno olje boraga – CO2 v območju tlakov med 100 in 550 bar in temperaturah 35, 45, 65 in 85 °C. Vsebnost maščobnih kislin smo določili s plinsko kromatografijo in na podlagi dobljenih rezultatov določili porazdelitvene koeficiente in separacijske faktorje. Raziskave visokotlačne ekstrakcije olja iz semen s CO2 smo izvedeli na dveh naravnih materialih z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin, to so semena boraga (Borago officinalis L.) in semena nočnega svetlina (Oenthera biennis L.) pri tlaku 200 in 300 bar in temperaturah 40 in 60 °C. Ekstrakcijske krivulje smo ovrednotili z dvema matematičnima modeloma, ki kar najbolje opišeta potek ekstrakcijske krivulje v območju stacionarnega prenosa snovi in v območju nestacionarnega prenosa snovi. Zaključek raziskave predstavlja frakcioniranje repičnega olja v smeri izolacije -linolenske kisline in koncentriranja FFA in -sitosterola v oljih. Pri koncentriranju FFA smo uporabili dva postopka, prvi je superkritična ekstrakcija v dveh stopnjah, ki daje zadovoljive rezultate v primerjavi s konvencionalno metodo kolonske kromatografije.
Keywords: fazno ravnotežje, ekstrakcija, separacija, ogljikov dioksid, rastlinska olja, proste maščobne kisline, beta-sitosterol, gamma-linolenska kislina
Published: 12.06.2014; Views: 1573; Downloads: 200
.pdf Full text (2,97 MB)

88.
HIGH PRESSURE PHASE EQUILIBRIUM OF THE BINARY SYSTEM TWEEN 80 AND CARBON DIOXIDE
Natalija Novak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: In the frame of the diploma thesis we researched the phase equilibrium of the binary system Tween 80 and CO2. Equilibrium compositions of the system have been determined with a static analytical method at temperature 40, 60 and 80 °C and pressures up to 300 bar. The obtained data was plotted in isothermal diagrams where mass percentage is presented as a function of pressure. In this work also the viscosity of Tween 80 was determined in the temperature range between 20 and 80°C and shear rates up to 180 s-1. The measurements were obtained by using coaxial cylinder and compared with available literature data.
Keywords: supercritical fluids, phase equilibrium, carbon dioxide, Tween 80
Published: 22.04.2014; Views: 1283; Downloads: 64
.pdf Full text (2,34 MB)

89.
Vpliv vrste veziva in aditiva na lastnosti vodnega premaza v primerjavi s topilnim sistemom
Martina Jerman, 2014, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, katera vrsta veziva na vodni osnovi omogoča formuliranje premaza, ki bo imel najbolj primerljive lastnosti glede na alkidni topilni sistem in kateri dodatki omogočajo podaljšanje odprtega časa v taki meri, da je mogoče doseči zadovoljive aplikativne lastnosti. Namen je tudi določiti reološki profil vodnih premazov in jih primerjalno okarakterizirati na topilne sisteme. V okviru magistrske naloge smo testirali različna veziva na osnovi novih tehnologij ter končne lastnosti primerjali z lastnostmi konvencionalnega alkidnega sistema. Vzorcem smo določili reološko krivuljo, mejne napetosti, elastični strižni modul, odprti čas, indeks nezatekanja, ocenili razlivnosti in določili mehanske lastnosti. Ker same reološke meritve ne povedo veliko, smo poskušali najti korelacijo z meritvami zatekanja in oceno razlivnosti. K vsakemu vezivu smo dodali serijo aditivov in izvedli analize odprtih časov ter poskušali ugotoviti ali se katera kombinacija veziva in podaljševalca odprtega časa približa topilnemu alkidu. Rezultati raziskav odprtega časa so pokazali, da nobeno vezivo na vodni osnovi nima zadovoljivega odprtega časa. V kolikor hibridnim in tribridnim vezivom dodamo aditiv za podaljšanje odprtega časa pa se v odprtem času zelo približamo topilnim sistemom. Najbolje so se izkazali glikoli, predvsem etilen glikol in geminisurfaktant. V sijaju, odprtem času in razlivnosti se je topilna referenca izkazala malenkost bolje. Mehanske lastnosti vodnega premaza zelo zavisijo od izbire veziva, v zatekanju pa je vodni sistem primerljiv s topilnim. Bistvena je razlika v viskoznosti topilnih in vodnih premazov pri visokih strižnih napetostih, zaradi česar lahko topilne premaze nanesemo v večjih debelinah, kar na koncu lahko doprinese tudi k izboljšanim mehanskim lastnostim in boljši razlivnosti.
Keywords: vodni premazi, razlivanje, zatekanje, mehanske lastnosti, reološke lastnosti
Published: 07.04.2014; Views: 1506; Downloads: 110
URL Link to full text

90.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE OLUPKOV MANDARIN NA LASTNOSTI EKSTRAKTA
Saša Kuđeljić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo s konvencionalno in superkritično ekstrakcijo ekstrahirali zmleto mandarinino lupino. Mandarinine lupine predstavljajo pomemben vir hesperidina in polimetoksi flavonov, kot sta nobiletin in tangeretin. Izvajali smo naslednje metode ekstrakcije: - konvencionalna ekstrakcija z 70 % acetonom - superkritično ekstrakcijo s CO2. Superkritične ekstrakcije smo opravili z uporabo laboratorijske ekstrakcijsko visokotlačne naprave, pri kateri smo s črpalko črpali CO2 iz jeklenke v avtoklav skozi zdrobljene mandarinine lupine (suhe, sveže) pri tlakih (100, 200, 300 bar) in temperaturah (40, 60, 80 °C). Ekstrakte (mandarinino olje) smo shranili v embalažah,ki so bile zaščitene pred svetlobo v zamrzovalniku. Največje izkoristke pri postopku superkritičnih ekstrakcij z ogljikovim dioksidom smo dobili pri vlažnih mandarininih olupkih pri tlaku 300 bar in temperaturi 80 °C. Izkoristek je znašal 1,36 %. S pomočjo eksperimentalnega načrta po Taguchi-ju smo določili optimalne pogoje separacije ter vpliv procesnih parametrov. Za analizo ekstraktov s HPLC metodo pri tem smo ekstrakte pridobljene s konvencionalno ekstrakcijo raztopili v 100 % metanolu z namenom, da določimo sestavo in vsebnost flavonoidov, predvsem hesperidina v ekstraktih. Izvedene so bile raziskave na področju predobdelave materiala s superkritičnimi fluidi: določili smo vpliv predobdelave materiala na izolacijo hesperidina iz mandarininih olupkov.
Keywords: konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, fenolne spojine, mandarinini olupki, določanje vpliva obratovalnih parametrov, eksperimentalni načrt po Taguchi-ju
Published: 10.01.2014; Views: 1473; Downloads: 146
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica