| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 283
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Antioxidant and antimicrobial activity of PGSStm micronized curcuma powder
Željko Knez, Tina Perko, Mojca Škerget, 2012, published scientific conference contribution

Keywords: antioxidant, antimicrobial activity, curcumin extract
Published: 10.07.2015; Views: 689; Downloads: 20
URL Link to full text

72.
73.
SUPERKRITIČNI FLUIDI KOT MEDIJ ZA PROCESIRANJE IN SINTEZO POLIMEROV
Denis Čuček, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjih letih se za naprednejše korozijske zaščite raznih kovinskih konstrukcij in naprav uporabljajo med drugim v veliki meri polietileni (PE), ki so zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti še kako zanimivi. Njihova uporaba je vedno bolj zaželjena in razširjena v industrijah praškastih premazov (barve, laki), kjer velik omejitveni faktor predstavljajo okolju nevarne hlapne organske spojine (HOS, ang. volatile organic compound - VOC). Trend po svetu in predvsem v Evropi je zadnje čase naravnan k zeleni kemiji in k pridobivanju izdelkov visoke tržne vrednosti s praktično ničelno oz. minimalno vsebnostjo organskih spojin pri procesiranju in izdelavi produktov. Ker ogljikov dioksid (CO2) konvencionalnim topilom že vrsto let predstavlja odlično alternativo, smo v prvem sklopu doktorske disertacije za potrebe načrtovanj različnih visokotlačnih procesov izvedli preliminarne raziskave za polietilene nizke in visoke gostote, saj pri obsežnem pregledu strokovne znanstvene literature teh podatkov nismo zasledili oz. jih je v okrnjeni obliki zelo malo. Glavni cilj prvega sklopa doktorske raziskave je pridobitev podatkov o faznih ravnotežjih trdno-tekoče (S-L) za polietilene, topnost in difuzivnost plina (fluida) CO2 v polietilenih. Pridobljeni podatki so ključnega pomena in služijo za načrtovanje procesiranja s polietileni. Raziskali smo obnašanje in zmožnost procesiranja polietilenov v sub- in superkritičnih fluidih (CO2, propan). Fazna ravnotežja trdno-tekoče (S-L) za polietilen nizke gostote (LDPE) in polietilen visoke gostote (HDPE) smo raziskali v atmosferi ogljikovega dioksida (CO2) in propana. Meritve smo izvajali v območju tlaka od 0 do 90 MPa. S pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice (MSB) smo raziskali topnost in difuzivnost ogljikovega dioksida v polietilenih v območju tlaka od 0 do 30 MPa pri temperaturi 373 K (100 °C). Topnost fluida v polietilenih je pogojena s tlakom in/ali temperaturo in povzroča običajno nabrekanje materiala, prav tako pa se s topnostjo plina povečuje polimeru masa. Posledično se polimerom zaradi tega zniža viskoznost in temperatura tališča. V atmosferi ogljikovega dioksida na tališče LDPE medsebojno vplivata učinek raztapljanja plina v polimer in učinek hidrostatičnega tlaka, ki med seboj konkurirata. V atmosferi propana smo zasledili obraten trend, pri čemer hidrostatični tlak ni bil tako izrazit. Učinek raztapljanja propana prevladuje nad učinkom hidrostatičnega tlaka. Za HDPE je učinek hidrostatičnega tlaka izražen v celotnem območju tlaka CO2, medtem ko v propanu učinek raztapljanja plina nad hidrostatičnim tlakom prevladuje. Polietilenom se tališče v propanu glede na medij CO2 v povprečju zniža za 17 K.Iz pridobljenih podatkov MSB je razvidno, da topnost CO2 v polietilenih z višanjem tlaka narašča in doseže najvišje vrednosti za PE nizke gostote, najnižje vrednosti pa za PE visoke gostote. V drugem sklopu doktorske disertacije smo se osredotočili na raziskave nove tehnike sinteze biorazgradljivega polimera poli(propilen fumarata) (PPF) v superkritičnem ogljikovemu dioksidu (scCO2). PPF bi lahko v biomedicinskih aplikacij služil kot potencialen material za umetno maso in substitut človeškim kostem (implantat), v katerega bi se vraščale celice, ali pa bi služil kot material za sproščanje zdravilnih učinkovin. Predvsem nas je zanimalo ali sinteza PPF v odsotnosti katalizatorjev v scCO2 sploh poteče. Izkazalo se je, da je scCO2 odličen medij za kemijsko sintezo PPF.Poznana je cela vrsta klasičnih (konvencionalnih) sintez, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo. Vsem tehnikam sinteze je skupna problematika katalizatorjev in konvencionalnih organskih topil, ki v nadaljevanju sinteze služijo za čiščenje produkta.
Keywords: polietilen, sub- in superkritični ogljikov dioksid, propan, poli(propilen fumarat), fazna ravnotežja trdno-tekoče in para-tekoče, magnetna suspenzijska tehtnica, tkivno inženirstvo in tehnologija kostnih nadomestkov.
Published: 29.05.2015; Views: 1840; Downloads: 255
.pdf Full text (7,05 MB)

74.
75.
RAZISKAVE AFINITETE ZEOLITOV ZA PARE RAZLIČNIH TOPIL
Gregor Mlakar, 2015, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela Raziskave afinitete zeolitov za pare različnih topil smo preučevali adsorpcijo različnih organskih topil na različne tipe zeolitov. Poizkuse smo izvedli tako, da smo zeolit natehtali v petrijevko in ga položili v eksikator, kamor smo na dno nalili izbrano topilo. Tako smo zeolit izpostavili hlapom izbranega topila. Količino adsorbiranega topila smo določali gravimetrično. Določili smo maksimalno količino adsorbiranega topila za posamezen zeolit ter časovni potek adsorpcije in rezultate predstavili v grafični obliki. Testirali smo adsorpcijo acetona, toluena in etanola na različne zeolite tipa 13X, 4A in ZSM-5. Naredili smo primerjavo adsorpcije 96 % etanola in 100 % etanola. Rezultati kažejo, da hidrofobni zeoliti tipa ZSM-5 bolje adsorbirajo 100 % etanol, hidrofilni zeoliti tipa 13X in 4A pa 96 % etanol. Nastale so tudi razlike znotraj posameznega tipa zeolitov, za kar smo podali možne razlage. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev z adsorbiranim acetonom in ugotovili, da desorbirana količina acetona ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranega acetona. Sklepamo lahko, da so hidrofilni vzorci med pripravo na termogravimetrično analizo dodatno vezali vlago iz zraka.
Keywords: adsorpcija, zeolit, aceton, toluen, etanol, termogravimetrična analiza.
Published: 07.05.2015; Views: 1327; Downloads: 164
.pdf Full text (2,89 MB)

76.
OPTIMIZACIJA OPTIČNIH LASTNOSTI DEKORATIVNEGA OMETA ZA NOTRANJO UPORABO
Mihael Dergan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo optimizirali formulacijo disperznega dekorativnega ometa (NDO) za notranjo uporabo. V raziskavi smo iskali vzrok za nezadostno belino, ki je posledica izrazitega rumenega podtona notranjega dekorativnega ometa. Znani so številni razlogi za pojav rumenega podtona v premazih. V diplomskem delu smo se osredotočili na prispevek titanovega dioksida (TiO2). Na trgu je na voljo veliko različic TiO2, ki se razlikujejo po postopku izdelave, čistosti, površinski obdelavi, velikosti delcev, kristalni strukturi (rutil, anataz), kar vse vpliva tudi na optične lastnosti premaza. V prvem delu diplomskega dela smo optimizirali optične lastnosti NDO z TiO2 rutilne kristalne strukture proizvedenem po sulfatnem postopku. Najprej smo preverili, kako na belino in rumen podton vpliva vsebnost TiO2 v formulaciji. Nato smo ugotavljali, kako na belino in rumen podton vpliva čas dispergiranja. V drugem delu raziskave smo testirali optične lastnosti NDO z drugimi tipi TiO2, in sicer rutilom proizvedenem po kloridnem postopku in anatazom proizvedenem po sulfatnem postopku. V zadnjem delu raziskave smo rumen podton poizkušali izničiti z dodajanjem modrega pigmenta. Optične lastnosti smo merili s spektrofometrom, vzorce pa pregledali tudi vizualno. Vse štiri možnosti smo na koncu primerjali in izbrali ekonomsko in tehnično najprimernejšo rešitev.
Keywords: belina, dekorativni omet, TiO2, optične lastnosti, podton, kolormetrija
Published: 22.04.2015; Views: 738; Downloads: 57
.pdf Full text (2,44 MB)

77.
EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVE
Janja Klakočer, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri. Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Keywords: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Published: 30.03.2015; Views: 1683; Downloads: 227
.pdf Full text (2,27 MB)

78.
KONVENCIONALNA EKSTRAKCIJA PROTOPINA IZ VOTLEGA PETELINČKA (CORYDALIS CAVA)
Matjaž Valenko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rastlinski svet je neznansko velika shramba različnih snovi, ki imajo zdravilne učinke. Ljudje so za lajšanje bolečin in raznih drugih bolezenskih težav že od nekdaj uporabljali rastline oziroma celotni rastlinski svet. Zato ni presenetljivo, da je še danes približno polovica vseh zdravil, ki jih uporabljamo, rastlinskega izvora. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti optimalne pogoje ekstrakcije votlega petelinčka (Corydalis cava), vsebnost protopina v industrijskem in v domačem gomolju in morebitno nadaljnjo uporabo gomoljev. S samim raziskovanjem rastline in njenih alkaloidov, predvsem protopina, se povečuje tudi njena uporaba, saj jo uporabljajo kot analgetik, antidepresiv, pomirjevalo, delno tudi kot sredstvo proti raku ter za uravnavanje srčnega utripa. Za ta namen smo opravili ekstrakcije iz industrijsko pridelanega gomolja, kjer smo postopoma spreminjali začetne pogoje. Iz začetnih pogojev smo spreminjali samo en parameter, zaradi lažje primerjave dobljenih rezultatov. Pogoji, ki smo jih spreminjali, so bili temperatura, topilo, razmerje trdno – topilo, velikost delcev in pH-raztopine, medtem ko je čas ekstrakcije vedno ostajal enak. Po končanem prvem delu ekstrakcij smo rezultate analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije. Iz pridobljenih rezultatov smo izbrali tiste, ki so imeli najboljše vrednosti protopina in pri teh pogojih izvedli še nadaljnje ekstrakcije iz gomolja iz lokalnega okolja. Rezultati ekstrakcij kažejo, da smo se z ekstrakcijami industrijskega gomolja približali vsebnosti protopina iz literature (230 mg protopina/100 g materiala) pri sledečih pogojih: 50 % raztopina etanola, temperatura 30 °C, velikost delcev 0,5-0,63 mm in razmerju material – topilo 4 g materiala na 100 mL topila. Medtem ko so rezultati ekstrakcije gomolja, ki smo ga pridobili iz lokalnega gozda bistveno nižji in niso presegli 4 mg protopina na 100 g začetnega materiala.
Keywords: Corydalis cava, ekstrakcija, protopin, tekočinska kromatografija
Published: 25.03.2015; Views: 1407; Downloads: 97
.pdf Full text (3,13 MB)

79.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Keywords: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Published: 20.02.2015; Views: 1587; Downloads: 134
.pdf Full text (3,44 MB)

80.
EKSTRAKCIJA BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN IZ GANODERME LUCIDUM OB UPORABI ORGANSKIH TOPIL
Dejan Turk, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil pridobiti in okarakterizirati ekstrakte iz trosnjakov in primodijev gobe Ganoderma lucidum. V ta namen smo izvedli klasično ekstrakcijo materiala z različnimi organskimi topili, pri dveh temperaturah (sobna, vroča). Sledila je kemijska karakterizacija ekstraktov, ki je obsegala določevanje vsebnosti skupnih fenolov, polisaharidov in proteinov. Določevanje biološke aktivnosti je obsegalo merjenje antioksidativne aktivnosti ekstraktov z DPPH• metodo in sposobnost zaviranja encima acetilholinesteraze z Ellmanovo metodo. Rezultati so pokazali, da na izkoristke ekstrakcij vpliva polarnost topila. Izbira topila prav tako vpliva na vsebnosti skupnih fenolov, kjer smo pri ekstrakcijah z etanolom in acetonom zabeležili največje vsebnosti le teh. Polisaharide smo pridobivali po različnih v literaturi opisanih postopkih in ugotovili, da trosnjaki vsebujejo predvsem proste polisaharide, medtem ko primodiji vsebujejo veliko kompleksov fenol- polisaharid. V ekstraktu pridobljenem iz primodijev G. lucidum beležimo petkrat večje vsebnosti proteinov, kot v ekstraktu pridobljenim iz trosnjaka gobe. Največji odstotek zaviranja radikala DPPH smo izmerili po dodatku ekstrakta pridobljenega po vroči ekstrakciji z acetonom, tako pri trosnjakih kot pri primodijih. Antioksidativna aktivnost organskih ekstraktov sovpada z vsebnostjo skupnih fenolov. Ekstrakti bogati s polisaharidi pridobljeni iz trosnjakov so imeli večjo sposobnost zaviranja radikala DPPH v primerjavi z ekstrakti pridobljenih iz primodijev. Boljšo antioksidativno aktivnost je imel tudi ekstrakt bogat s proteini pridobljen iz trosnjakov v primerjavi z ekstraktom iz primodijev gobe. Pri testu zaviranja encima acetilholinesteraza smo ugotovili, da imajo ekstrakti bogati z polarnimi kot nepolarnimi spojinami iz primodijev in trosnjakov G. lucidum sposobnost zaviranja encima. Največjo sposobnost zaviranja acetilholinesteraze so pokazali ekstrakti pridobljeni s heksanom iz primodijev G. lucidum.
Keywords: Ganoderma lucidum, trosnjaki, primodiji, klasična ekstrakcija, fenoli, polisaharidi, proteini, antioksidanti, zaviralci acetilholinesteraze
Published: 04.12.2014; Views: 1431; Downloads: 212
.pdf Full text (2,49 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica