| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 283
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Supercritical fluid chromatography and scale up study
Miha Oman, Petra Kotnik, Mojca Škerget, Željko Knez, 2014, original scientific article

Abstract: The influence of process parameters on supercritical fluid chromatography (SFC) and scale-up on to the preparative scale was investigated. In this scope, dependency of pressure, temperature, type and concentration of modifier, and type of stationary phase on the separation were examined separately. Experiments were performed on silica stationary phases in the range of pressures from 100 bar to 250 bar and temperatures from 30°C to 65°C, with use of ethanol and methanol as modifier. Results obtained on analytical scale were used for scale up on preparative (to production) scale. The aim of this study is presentation of the state-of-the-art of SFC through separate effects of process parameters on the separation and investigation of development, benefits and drawbacks of scaling-up process of the SFC.
Keywords: supercritical fluids, supercritical fluid chromatograpy, chromatography, scale up study, SFC
Published: 21.12.2015; Views: 803; Downloads: 74
.pdf Full text (842,20 KB)
This document has many files! More...

52.
Extraction of curcuminoids with subcritical water
Ignacio Macicior Borregón, 2015, undergraduate thesis

Keywords: subcritical water, extraction, curcuma
Published: 06.11.2015; Views: 991; Downloads: 46
.pdf Full text (1,47 MB)

53.
KINETIKA SPROŠČANJA KURKUMINA IZ RAZLIČNIH TRDNIH FORMULACIJ
Maja Rebernišek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo iskali primerne nosilce za vezavo kurkumina. Raziskovali smo sproščanje aktivne substance kurkumina iz različnih trdnih formulacij. Sproščanje smo študirali v mediju pH želodca in mediju pH debelega črevesa v različnih časovnih intervalih. Ker ima kurkumin največjo biološko aktivnost v debelem črevesu, smo iskali tak nosilec, ki bi se minimalno sproščal v želodcu, popolnoma ali vsaj v veliki večini pa bi se sprostil v debelem črevesu. Ugotovili smo, da tristearat ni primeren nosilec za vezavo kurkumina, saj ni prišlo do sproščanja substance. Z vezavo kurkumina na PEG različnih molskih mas smo dobili primeren nosilec. Kurkumin se je popolnoma sprostil tako v mediju pH želodca kakor tudi v mediju pH debelega črevesa. Prišli smo do ugotovitve, da se hitrost sproščanja aktivne substance z naraščajočo verigo PEG zmanjšuje. Ugotovili smo, da nanoenkapsulacija kurkumina ni primerna metoda, saj ne pride do sproščanja substance v želodcu. V debelem črevesu pa je sproščanje minimalno. S koprecipitacijo smo kurkumin vezali na ciklodekstrin. Ta metoda je bila uspešna, saj se je vsa učinkovina sprostila v želodcu. Daleč največjo antioksidativno aktivnost smo dobili pri vzorcu nanoenkapsulacije.
Keywords: kurkumin, mikronizacija, sproščanje, DPPH
Published: 30.10.2015; Views: 747; Downloads: 103
.pdf Full text (1,32 MB)

54.
Polisaharidni aerogeli za izboljšanje biodostopnosti v vodi slabo topnih substanc
Maja Gračnar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati štiri različne aerogele iz guarja, ksantana, alginata in nizkometiliranega pektina. Da smo dobili gel, smo uporabili direktno metodo geliranja v etanolu, v katerem smo raztopili tudi aktivno substanco nifedipin, ki se je tako vezala na pripravljene gele. Gele smo nato superkritično sušili s CO2. Ker v superkritičnem območju obstaja le ena faza in zaradi tega ni površinskih napetosti, ki bi povzročile krčenje por v gelu, se struktura gela ne poruši. Po tem, ko so spet doseženi normalni pogoji, pa je CO2 ponovno v plinastem stanju. Dobljeni aerogeli so zaradi visoke poroznosti in velike specifične površine primerni za nosilce aktivnih substanc in nadaljnje kontrolirano sproščanje. So tudi netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi, zaradi česar so prijazni tako človeku kot tudi okolju. Po superkritičnem sušenju smo z in vitro testi sproščanja preverjali, kako se iz nosilcev sprošča aktivna substanca v različnih simuliranih prebavnih tekočinah. Ugotovili smo, da se je aktivna substanca iz alginatnega in pektinskega aerogela sprostila že po petih urah, med tem ko se je iz guarjevega in ksantanskega aerogela tudi po 24 h sprostila minimalna količina aktivne substance. Po končanem eksperimentalnem delu smo določili še kinetični model sproščanja.
Keywords: aerogel, ksantan, guar, pektin, alginat, nifedipin
Published: 30.10.2015; Views: 720; Downloads: 87
.pdf Full text (1,99 MB)

55.
Določanje termodinamskih lastnosti dvofaznih sistemov pri visokih tlakih ob uporabi nekonvencionalnih superkritičnih fluidov
Valentina Špes, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti termodinamske in transportne lastnosti binarnega sistema polietilen glikol (PEG)/propan za dve različni molski masi polietilen glikola: 10 000 g/mol (PEG 10 000) in 35 000 g/mol (PEG 35 000). Določili smo talilno krivuljo s pomočjo modificirane kapilarne metode v visokotlačni optični celici od 0 MPa do 30 MPa in izračunali difuzijske koeficiente z metodo zunanje tehtnice pri 70 °C. Podatke o temperaturah tališč, pridobljenih s kapilarno metodo, smo primerjali s podatki iz literature in dobili podoben trend obnašanja talilne krivulje. Z uporabo različnih superkritičnih fluidov (SCF), lahko spreminjamo potek talilne krivulje. Sistem z ogljikovim dioksidom ima najbolj izrazit temperaturni minimum, medtem ko je temperaturni minimum najmanj izrazit pri uporabi argona, talilna krivulja propana pa se nahaja med talilnima krivuljama za argon in ogljikov dioksid. Difuzijske koeficiente, ki smo jih dobili z metodo zunanje tehtnice, smo prav tako primerjali z literaturo in ugotovili, da molska masa bistveno ne vpliva na vrednost difuzijskega koeficienta, večji vpliv ima tlak. Pri določenem tlaku doseže krivulja difuzijskih koeficientov v odvisnosti od tlaka maksimalno vrednost, razlog za to je, da se pri teh pogojih v vzorcu polimera raztopi maksimalna količina fluida. Primerjali smo tudi difuzijski koeficient v odvisnosti od vrste fluida in ugotovili oz. potrdili, da na vrednost difuzijskega koeficienta vpliva premer kot tudi lastnosti (polarnost, razvejanost itd.) molekule fluida. Ker je molekula ogljikovega dioksida manjša od molekule propana, so bile vrednosti difuzijskih koeficientov sistema z ogljikovim dioksidom večje. Pridobljeni podatki in primerjave so bistvenega pomena za načrtovanje novih, boljših procesov.
Keywords: temperatura tališča, difuzijski koeficient, propan, polietilen glikol, superkritični fluid
Published: 30.10.2015; Views: 773; Downloads: 69
.pdf Full text (3,09 MB)

56.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI ALGINATNIH AEROGELOV
Jan Štos, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na lastnosti alginatnih aerogelov. Aerogele smo pripravljali s pomočjo sol-gel postopka. Pri tem procesu lahko spreminjamo vrsto alginata, zamreževalca ter čas zamreževanja. Ti parametri nato vplivajo na specifično površino, velikost por in ostale lastnosti aerogelov. V našem primeru smo uporabili tri vrste alginata ter štiri vrste alkohola (metanol, etanol, propanol, n-butanol). Alginat smo gelirali 1h in 24 h da smo preverili vpliv časa geliranja na lastnosti aerogelov. Za našo raziskavo smo uporabili alginat, ki je naravni polisaharid in se nahaja v rjavih algah. Sol-gel proces je postopek pri katerem pripravimo raztopino polisaharida, ki ga zamrežimo, bodisi kemijsko ali fizikalno, ter tako dobimo mokri gel. V našem primeru je alginat geliral v prisotnosti alkohola. Dobljeni gel zato imenujemo alkogel. Alkohol iz alkogela odstranimo s superkritičnim sušenjem s CO2. Po sušenju smo aerogelu izmerili specifično površino, velikost por in toplotno prevodnost. S spreminjanjem procesnih parametrov so bile karakteristike aerogelov pričakovano drugačne. Geliranje v metanolu in etanolu je bilo uspešno, medtem ko v prisotnosti propanola in n-butanola stabilni gel ni nastal. Najboljše lastnosti aerogelov, vključno z najvišjo specifično površino smo dobili pri geliranju v metanolu z uporabo visoko viskoznega alginata.
Keywords: aerogel, alginat, alkohol, procesni parametri, superkritično sušenje
Published: 29.10.2015; Views: 1079; Downloads: 95
.pdf Full text (1,92 MB)

57.
EKSTRAKCIJA PROTIMIKROBNEGA ETERIČNEGA OLJA IZ VRTNEGA OGNJIČA (CALENDULA OFFICINALIS) S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Sabina Uran, 2015, master's thesis

Abstract: Vrtni ognjič (lat. Calendula officinalis) velja za staro okrasno in zdravilno rastlino. Različni pripravki iz njegovih cvetov se uporabljajo notranje za lajšanje krčev, želodčnih in menstrualnih težav. Dobro se obnese tudi zunanje na koži, kjer pospešuje celjenje ran ter pomirja vneto in razdraženo kožo. Namen magistrskega dela je bila ekstrakcija vrtnega ognjiča s pomočjo konvencionalnih ekstrakcijskih metod in superkritične ekstrakcije (SFE). Cilj magistrske naloge je tako bil ugotoviti način ekstrakcije, ki zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja. Predpostavljali smo, da je vsebnost protimikrobnih komponent v ekstraktu vrtnega ognjiča odvisna od različnih ekstrakcijskih metod in ekstrakcijskih pogojev, kot so tlak, temperatura in vrsta topila. Kemijsko sestavo ekstraktov smo ovrednotili s pomočjo plinske kromatografije z masno spektroskopijo (GC – MS) in UV - VIS spektrofotometrije. Iz rezultatov je razvidno, da smo največ komponent identificirali v ekstraktu pridobljenem s pomočjo destilacije z vodno paro, sledijo ekstrakti pridobljeni z SFE. Najmanj komponent smo identificirali v ekstraktih pridobljenih s Soxhlet-ovo aparaturo. Glede na že objavljene študije ugotavljamo, da smo uspešno identificirali glavne komponente v ekstraktih vrtnega ognjiča. V večini ekstraktov smo ne glede na način ekstrakcije ugotovili prisotnost komponent v največjem deležu, kot so Leden, γ – Cadinene in δ – Cadinene. Sklepamo, da bi naši ekstrakti v primeru mikrobioloških raziskav lahko delovali protimikrobno. Kljub temu, da smo v ekstraktih pridobljenih z SFE identificirali manj komponent smo mnenja, da ta metoda zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja in ekstrakcijo temperaturno občutljivejših komponent.
Keywords: vrtni ognjič, eterično olje, protimikrobne lastnosti, ekstrakcija s superkritičnimi fluidi, plinska kromatografija z masno spektroskopijo
Published: 29.10.2015; Views: 1915; Downloads: 178
.pdf Full text (3,23 MB)

58.
Fazna ravnotežja tarnarnega sistema dietil fumarat/CO2/organsko topilo
Blaž Deželak, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega raziskave faznega ravnotežja za sistem dietil fumarat, etanol in ogljikov dioksid, pri konstantnem tlaku 150 bar in pri temperaturah 125 in 180 °C. Kadar je stisljiv medij izpostavljen visokemu tlaku in temperaturi in dosežemo kritično točko, govorimo o superkritičnih fluidih (supercritical fluid – SCF). Značilne lastnosti superkritičnega fluida sta zelo visoka stisljivost in gostota. V prvem delu smo pripravili vzorec dietil fumarata in etanola ter ga aplicirali v rezervoar visokotlačne optične celice, dodali še tekoči CO2 ter vzpostavili konstanten tlak in temperaturo. Raztopino v celici smo najprej mešali, nato smo pustili, da se fazno ravnotežje vzpostavi, sledilo je vzorčenje. Preučevali smo, kako vplivajo na topnost CO2 v tekoči fazi različna razmerja etanola in dietil fumarata. Določili smo porazdelitveni koeficient in separacijski faktor. Na koncu smo izračunali še standardno napako meritev in jo argumentirali. Za izris faznega diagrama ternarnega sistema smo uporabili program OriginPro. Ugotovili smo, da se z višajem temperature topnost CO2 v tekoči fazi pri konstantnem tlaku zniža. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da pri temperaturi 125 °C večina meritev vsebuje večjo napako, saj ravnotežje ni bilo povsem vzpostavljeno. Zato smo drugi set meritev izvajali pri temperaturi 180 °C. Rezultate diplomskega dela smo prikazali v obliki tabel in grafov.
Keywords: fazno ravnotežje, ternarni sistem, superkritični CO2, dietil fumarat, etanol
Published: 22.10.2015; Views: 839; Downloads: 108
.pdf Full text (3,13 MB)

59.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Keywords: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Published: 21.10.2015; Views: 970; Downloads: 108
.pdf Full text (2,58 MB)

60.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NEKATERIH MIKRO- IN NANONOSILCEV ZA IMOBILIZACIJO ENCIMOV
Gordana Hojnik Podrepšek, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na dva sklopa, v katerih smo razširili dosedanje raziskave na področju priprave magnetnih nanodelcev, njihove funkcionalizacije in imobilizacije encimov na tako pripravljene mikro- in nanonosilce. Osrednji cilj disertacije je priprava magnetnih nanodelcev z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II) in železovih (III) ionov v alkalnem mediju, funkcionaliziranih s hitozanom po treh različnih metodah; metodi mikroemulzije, suspenzijske zamreževalne tehnike in kovalentne vezave. Podrobna karakterizacija tako pripravljenih nosilcev je bila izvedena s pomočjo presevne elektronske mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem laserske svetlobe, laserskim granulometrom in merjenjem specifične magnetizacije. Tako smo opazovali morfologijo in lastnosti magnetnih nosilcev. Površinsko funkcionalizacijo s hitozanom za doseganje višje funkcionalnosti smo potrdili s pomočjo energijskodisperzijske spektroskopije, termične analize, potenciometrične titracije in s Fourierevo transformacijo. Z mikrobiološkim testiranjem je bil določen vpliv magnetnih mikro- in nanonosilcev na rast mikrobnih kultur. Nadalje smo magnetne mikro- in nanodelce, prevlečene s plastjo hitozana, uporabili kot nosilce za imobilizacijo holesterol oksidaze (EC 1.1.3.6). S spreminjanjem različnih pogojev, kot so koncentracija encima, koncentracija in vrsta mrežnega povezovalca glutaraldehida ali pentaetilen heksamina ter hitrost stresanja, smo ugotovili, kako se spreminja učinkovitost imobilizacije encima ter kolikšen delež aktivnosti se pri tem ohrani v primerjavi s prostim encimom. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji imobilizacije holesterol oksidaze na magnetne mikro- in nanonosilce so bili doseženi pri koncentraciji encima 1 mg/mL ob uporabi 0,02 M pentaetilenheksamina kot mrežnega povezovalca. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 79,03 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane holesterol oksidaze pri ponovni uporabi dobra. V drugem sklopu je opisana priprava zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze (EC 3.2.1.4). Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov vključuje dva pomembna koraka, in sicer obarjanje encima z dodatkom obarjalnega reagenta in zamreženje encimskih molekul z glutaraldehidom. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji glutaraldehida 0,0625 % (v/v) in uporabi etanola kot obarjalnega reagenta. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo hidrolize celuloze. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 93,95 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane celulaze pri ponovni uporabi dobra.
Keywords: magnetni nanodelci, imobilizacija encimov, hitozan, holesterol oksidaza, celulaza, zamreženi encimski skupki.
Published: 16.09.2015; Views: 1447; Downloads: 162
.pdf Full text (4,76 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica