| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 283
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
Procesiranje stranskih produktov iz proizvodnje biodizla
Boris Kramberger, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji smo iz proizvodnje biodizla preučevali eno izmed več moţnosti procesiranja stranskega produkta glicerola. Dobljeni glicerol smo najprej uplinjali v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju nad kritično točko vode. Uplinjanje smo izvedli pri treh različnih temperaturah. Reakcije so bile nekatalizirane in katalizirane z dvema katalizatorjema. Z dobljenimi produkti smo najprej določili masne bilance, nato pa smo primerjali odvisnost sestave produktov in stopnjo uplinjanja od temperature in zadrţevalnega časa. Med uplinjanjem se nam je na stene katalizatorja odlagal ogljik. Tega smo poskušali odstraniti iz sistema z vodno paro. Rezultati so pokazali, da bi lahko bil to eden izmed dokaj enostavnih in ekonomičnih načinov odstranjevanja naloţenega ogljika iz sistema. Drugi del disertacije obsega fazno ravnoteţje produktov uplinjanja. S temi podatki lahko načrtujemo proces separacije. Ugotavljali smo vpliv parametrov na nadaljnjo sestavo plinske mešanice, ki jo lahko nato uporabimo v procesih sinteze. Prav tako smo preučili še fazno ravnoteţje pri visokih temepraturah in tlakih za binarni sistem ogljikov monoksid/voda in ga modelirali z Van der Waalsovo enačbo. V tretjem delu smo produkte uplinjanja ţeleli primerno procesirati, da bi pridobili edukte za nadaljnje procese. Plinsko mešanico, ki jo sestavljajo štirje plini, ţelimo uporabiti v procesu sinteze. Za to potrebujemo sintezni plin, ki je mešanica ogljikovega monoksida in vodika. Ostala plina, metan in ogljikov dioksid, lahko s procesom suhega reforminga metana presnujemo v sintezni plin. Preučevali smo moţnost tovrstne nadgradnje tako, da smo izvajali reakcije pri povišanih tlakih in temperaturah brez katalizatorja in s štirimi katalizatorji. Prav tako smo analizirali sestavo plinskih produktov in preučevali, katere reakcije še simultano tečejo v našem procesu.
Keywords: superkritični fluid, uplinjanje v superkritični vodi, glicerol, fazno ravnoteţje, visok tlak, visoka temperatura, suhi reforming metana, korelacija podatkov
Published: 11.11.2013; Views: 2133; Downloads: 215
.pdf Full text (3,07 MB)

92.
PORAZDELITEV KLAVULANSKE KISLINE MED VODO IN ORGANSKIM TOPILOM
Kristjan Kogovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo klavulanske kisline (KK) iz obstoječe literature. Ta je pomemben betalaktamski antibiotik in učinkuje proti bakterijam, katere so zmožne razviti odpornost proti tem antibiotikom. Učinkuje na način, da ireverzibilno acilira serinsko OH skupino v aktivnem mestu encima s posnemanjem normalnega substrata. Vendar je v primerjavi s široko spektralnimi antibiotiki njena uporaba omejena. Kot posledica tega se ne uporablja kot samostojno antibakterijsko sredstvo, največkrat služi kot dodatek drugim širokospektralnim antibiotikom, ki ne delujejo ob prisotnosti -laktamaze. Naravno proizvaja klavulansko kislino mikroorganizem Streptomyces clavuligerus z biokemijskim postopkom-fermentacijo. Velik vpliv na proizvodnjo kisline imajo: količina ogljika, dušika, fosfatov, prekuzorji in način delovanja bioreaktorjev. Pridobljeno klavulansko kislino porazdelijo iz filtrirane in nakisane fermentacijske brozge v organsko topilo z ekstrakcijo. Primerna topila so: etilacetat, butil acetat, 2-butanol, n-butanol in metil izobutil keton. Ekstrakcija je bila izvedena z etil acetatom, ki kljub temu, da ima manjši porazdelitveni koeficient (K=0,65) od n-butanola (K=1,85), ima večjo selektivnost za klavulansko kislino kakor za amoksicilin, topnost vode je v njem manjša in ima nižje vrelišče, s čimer je olajšan proces koncentriranja vzorca. Iz organske faze jo nato lahko ločijo z uparevanjem topila, kar povzroča večje stroške in razgradnjo KK. Hirata in sodelavci6 poročajo o postopku priprave čistega in stabilnega kalijevega klavulanata z direktnim obarjanjem klavulanske kisline iz organske faze s kalijevim 2-etil heksanoatom. Pri optimizirani kombinaciji koncentracij (15 mg/mL KK in 0,3 M kalijevega 2-etil heksanoata) so dosegli velik izkoristek (69 %).
Keywords: klavulanska kislina, biosinteza, fermentacija, ekstrakcija
Published: 03.10.2013; Views: 1515; Downloads: 236
.pdf Full text (2,01 MB)

93.
TERMODINAMSKE LASTNOSTI SISTEMA POLIMER/SUPERKRITIČNI FLUID
Tibor Kuna, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučevanje termodinamskih lasnosti binarnega sistema polietilen glikol/žveplov heksafluorid, primerjava naših eksperimentalnih rezultatov s podobnimi sistemi in postavitev termodinamskega modela za preiskovani plin. Pri preučevanju termodinamskih lastnosti binarnega sistema nas zanima topnost S ter difuzijski koeficient D plina v talini polimera. V ta namen smo vse eksperimente v avtoklavu izvedli izotermno pri 70°C oz. 90°C in v tlačnem razponu od 100 bar do 250 bar. Zatehtano maso polimera smo vstavili v avtoklav, izpostavili različnim tlakom pri določeni temperaturi ter vzorec izpostavljali približno en dan, da se vpostavi ravnotežje. Naslednji dan smo tlak v avtoklavu znižali na atmosferskega in prenesli vijalo iz avtoklava na tehtnico, kjer smo beležili padanje mase zaradi uhajanja plina iz vzorca. Naredili smo tudi primerjavo naših rezultatov za difuzivnost pri 70°C s podobnim binarnim sistemom polietilen glikol/ogljikov dioksid. Za postavitev termodinamskega modela uporabljenega plina žeplov heksafluorid smo v programu Wolfram Mathematica uporabili Peng-Robinsonovo (PR) enačbo stanja. Z modelom smo prikazali gostoto plina kot funkcijo temperature in tlaka. Glavne ugotovitve diplomskega dela so: Topnost je pri obeh temperaturah naraščala s tlakom, medtem ko ima difuzivnost pri obeh temperaturah podoben trend naraščanja do maksimalne vrednosti, kateri je sledil padec vrednosti D z nadaljnim višanjem tlaka. Primerjava vrednosti D s podobnim sistemom je pokazala primerljiv trend med obema, vendar opazno razliko med vrednostmi posameznih sistemov.
Keywords: polietilen glikol, superkritični žveplov heksafluorid, avtoklav, difuzivnost, topnost
Published: 03.10.2013; Views: 1637; Downloads: 161
.pdf Full text (1,90 MB)

94.
KARAKTERIZACIJA BIORAZGRADLJIVIH ALGINATNIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH SUBSTANC
Monika Koroša, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Naravni polimeri, kot so polisaharidi, se vse bolj uveljavljajo v medicini ter prehrambni industriji. So namreč biokompatibilni, biorazgradljivi, netoksični, stabilni, cenovno dostopni zaradi velikih količin nahajališč v naravi ter spadajo med obnovljive vire. Med take polisaharide spada tudi alginat, katerega vse bolj izkoriščajo zaradi njegovih izjemnih lastnosti. V diplomskem delu smo s sol-gel procesom sintetizirali alginatne gele, kot nosilce aktivne substance, v našem primeru nikotinske kisline, jih nato superkritično posušili s CO2. Dobljene aerogele smo na koncu še analizirali. Nastali aerogeli so izjemno porozni, zaradi česar lahko sproščanje aktivne substance nadzorujemo ter z ustrezno sintezo gela tudi kontroliramo. Za nastanek gela smo uporabili dve različni sredstvi za zamreženje, CaCl2 in BaCl2, ter različne koncentracije alginata. Rezultate analiz smo primerjali med sabo glede na sredstvo zamreženja ter glede na koncentracijo alginata. Opravili smo termoanalitsko DSC analizo, sproščanje aktivne substance, s SEM mikroskopom smo analizirali površino in notranjost nastalega aerogela, ter porozimetrijo.
Keywords: alginat, sol-gel proces, aerogel, superkritično sušenje, nikotinska kislina, nadzorovano sproščanje
Published: 02.10.2013; Views: 1397; Downloads: 147
.pdf Full text (2,64 MB)

95.
Reaktivna absorpcija CO 2 v mešanice ionskih tekočin in etanolamina
Katarina Turk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem stoletju so človekove dejavnosti v ozračje izpustile velike količine CO2 in drugih dimnih plinov, ki so posledica globalno segrevanje. To lahko s časom vpliva na zaloge vode, na okolje, na naše zdravje in varnost. Odstranjevanje emisij CO2 iz dimnih plinov je zelo pomembno s stališča narave in nam predstavlja velik izziv. Procesi za odstranjevanje CO2 iz dimnih plinov temeljijo na kemijski in fizikalni absorpciji v tekočinah. Etanolamin je najbolj pogost amin za zamreževanje CO2. Velik potencial za zamreževanje CO2 iz dimnih plinov pa prikazujejo tudi ionske tekočine, zaradi njihovih unikatnih lastnosti, kot so stabilnost v velikem temperaturnem razponu, nehlapnost in visoko tališče, ki se kaže s toplotno stabilnostjo. Namen diplomskega dela je bil osredotočen na možno uporabo mešanic etanolamina in ionskih tekočin kot sredstvo za zamreženje CO2. Ta proces je prvič zasnoval Camper s sodelavci, ko je predlagal mešanje ionskih tekočin s skomercializiranimi amini. V eksperimentalnem delu smo mešanice vode in etanolamina primerjali z mešanicami ionskih tekočin in etanolamina, po tem, ko smo jim dodali CO2. Spremembe temperatur vzorcev smo med procesom opazovali in jih na koncu primerjali. Za nadaljno karakterizacijo smo uporabljali Fourirerjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Keywords: CO2, etanolamin, ionske tekočine, absorpcija, desorpcija, fazna ravnotežja, zamreženje CO2
Published: 26.09.2013; Views: 1313; Downloads: 113
.pdf Full text (1,95 MB)

96.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Keywords: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Published: 26.09.2013; Views: 1776; Downloads: 229
.pdf Full text (1,61 MB)

97.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRIDOBIVANJA PREHRAMBENIH KALCIJEVIH FOSFATOV
Tanja Tatjana Medveš, 2013, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati razvoj tehnološkega procesa proizvodnje prehrambenih kalcijevih fosfatov s poudarkom na sušenju z razprševanjem. V TKI Hrastnik smo edini proizvajalci prehrambenih kalcijevih fosfatov v Sloveniji, prav tako je na razpolago zelo malo literature o proizvodnih postopkih pridobivanja le-teh, zato se pri razvoju tehnološkega postopka opiramo predvsem na zahteve kupcev, ki določajo, kakšen naj bo produkt. Seveda je potrebno upoštevati tudi zahteve, ki jih narekujejo predpisi. Prva faza razvoja tehnološkega procesa prehrambenih kalcijevih fosfatov je potekala v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer smo na pilotni napravi testirali in definirali procesne parametre kot so pH vrednost napajalne raztopine (slurry-ja), temperatura reakcije, vstopna in izstopna temperatura napajalne raztopine za sušenje na razpršilnem sušilniku. Druga faza razvoja prehrambenih kalcijevih fosfatov pa je prenos iz pilotne naprave v proizvodni proces, kjer smo definirali še preostale procesne parametre, kot so pretok napajalne raztopine na razpršilni disk, hitrost razprševanja oziroma hitrost vrtenja razpršilnega diska. Ugotovili smo, da samo s sušenjem in sejanjem ne dosežemo ustrezne porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa samo s povečanjem hitrosti razprševanja problema neustrezne porazdelitve velikosti delcev ne rešimo. Potrebna je še dodatna operacija in to je mletje.
Keywords: kalcijevi fosfati, sušenje, sušenje z razprševanjem, porazdelitev velikosti delcev, mletje
Published: 26.09.2013; Views: 1881; Downloads: 227
.pdf Full text (4,86 MB)

98.
UPORABA RAZLIČNIH TEHNIK EKSTRAKCIJ OLJA IZ SEZAMOVEGA SEMENA
Darja Predikaka, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pridobivali smo sezamovo olje iz sezamovega semena. Uporabili smo dva postopka ekstrakcije – konvencionalno ekstrakcijo z različnimi topili in superkritično ekstrakcijo. Kot topila pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili heksan, etanol in petroleter. Pri superkritični ekstrakciji smo kot topilo uporabili propan. Imeli smo šest različnih ekstrakcijskih pogojev. Na podlagi dobljenih rezultatov in dobljenega olja smo izračunali izkoristke ekstrakcij. Vsak ekstrakt smo tudi umilili. Vzorcem smo določali vsebnost maščobnih kislin v olju in antioksidativno kapaciteto olja. Vsebnost maščobnih kislin smo določali s plinsko kromatografijo in ugotovili, da prevladujeta oleinska in linolna maščobna kislina. Antioksidativnost smo določali po metodi Photochem. Največji izkoristek pri konvenkcionalni ekstrakciji smo dobili s topilom heksan, pri superkritični ekstrakciji pa pri pogojih T=50°C in p=100bar. Ugotovili smo, da je sezam dobra oljna rastlina, saj smo imeli čez 50% izkoristke ekstrakcije. Glede na rezultate in potek eksperimentov smo ugotovili, da je boljša superkritična ekstrakcija, kot pa klasična konvencionalna ekstrakcija, saj je izkoristek bistveno večji, pa tudi olje je čistejše.
Keywords: sezam, sezamovo seme, sezamovo olje, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, plinska kromatografija, antioksidativnost
Published: 11.09.2013; Views: 2173; Downloads: 176
.pdf Full text (2,19 MB)

99.
PRIPRAVA PEKTINSKIH AEROGELOV ZA ORALNO DOSTAVO AKTIVNIH UČINKOVIN
Gabrijela Tkalec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V farmacevtski industriji se pogosto uporablja sistem kontroliranega sproščanja učinkovin, saj nudi vrsto prednosti v primerjavi s farmacevtskimi oblikami s takojšnjim sproščanjem. Za kontrolirano sproščanje in oralno dostavo aktivnih učinkovin so izjemno zanimivi aerogeli iz naravnih polisaharidov, ki so netoksični, biorazgradljivi, biokompatibilni, dostopni in cenovno ugodni. Primerni so predvsem alginat, guar, ksantan, hitozan in pektin. V naših raziskavah smo za pripravo aerogelov uporabili pektin. Pektin je naravni polisaharid in se v veliki meri uporablja v farmacevtski ter prehrambeni industriji kot gelirno sredstvo. Nahaja se v večini rastlin kot gradnik celic. Zaradi svojih lastnosti je uporaben za sintezo biorazgradljivih aerogelov za oralno dostavo aktivnih učinkovin. Namen diplomskega dela je bil pripraviti pektinske aerogele, ki so obstojnejši in stabilnejši od ostalih gelov, ter jih uporabiti kot nosilce aktivnih učinkovin za kasnejše kontrolirano sproščanje. Za sintezo smo uporabljali dve vrsti pektina – pektin iz jabolk ter pektin iz agrumov. Pripravili smo pektinske monolite in pektinske sferične aerogele. Vodo v hidrogelu smo postopno izmenjali s 100% etanolom, etanol pa smo kasneje odstranili s superkritičnim sušenjem s CO2. Po superkritičnem sušenju smo izmerili specifično površino, velikost in volumen por. Vsi trije parametri so bili izjemno visoki pri pektinskih multi-membranskih sferičnih aerogelih (nad 500m2/g), in ker je površina/volumen ena ključnih spremenljivk pri kontroli sproščanja aktivnih učinkovin, so bile te primernejše za vezavo aktivne učinkovine od pektinskih monolitov. S sproščanjem aktivne učinkovine iz multi-membranskih sferičnih aerogelov smo preverjali vpliv vrste pektina, vrste aktivne učinkovine ter številnosti membran na sproščanje učinkovine. Po sproščanju aktivne učinkovine smo določili tudi mehanizem sproščanja. Kot aktivni učinkovini smo uporabili teofilin in nikotinsko kislino.
Keywords: pektin, aerogeli, kontrolirano sproščanje, oralna dostava.
Published: 05.09.2013; Views: 2322; Downloads: 273
.pdf Full text (15,61 MB)

100.
PROCESI V NEKONVENCIONALNIH SUPERKRITIČNIH FLUIDIH
Tjaša Petrovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za določanje vsebnosti vanilina v zmletih strokih vanilije smo uporabili tri vrste ekstrakcij, in sicer: ekstrakcijo s superkritičnima fluidoma argonom in CO2 pri temperaturah 25 °C, 40 °C in 60 °C ter tlakih 150 bar in 300 bar, ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstrakcijo, obe s topiloma metanol in etanol. Rezultati kažejo, da dobimo z ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstakcijo zelo velike izkoristke, tudi nad 50 %, in da so le-ti večji pri topilu metanol, kar pomeni, da je ta primernejše topilo od etanola. Drugače kažejo rezultati pri ekstrakciji s superkritičnimi fluidi, kjer so izkoristki zelo nizki, in sicer okrog 1 % pri argonu in 5 % pri CO2. Dobljene ekstrakte smo raztopili v metanolu in jim merili absorbance pri valovnih dolžinah 228,5 nm (vanilin) in 270 nm (OEV). UV analize so pokazale, da je vsebnost vanilina v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi, višja kot v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu ali s konvencionalno ekstrakcijo. Iz tega lahko sklepamo, da so superkritični fluidi veliko bolj selektivna topila. Določali smo topnost vanilina in orto etilvanilina v argonu pri temperaturah 40 °C, 60 °C in 80 °C ter tlakih v območju do 500 bar ter rezultate primerjali s topnostjo vanilina in OEV v CO2. Ugotovili smo, da je pri nižjih temperaturah in tlakih do približno 200 bar topnost višja v argonu. Z dodatnim višanjem tlaka topnost narašča počasneje.
Keywords: vanilija, vanilin, orto etilvanilin, superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, topnosti, UV analiza
Published: 12.07.2013; Views: 1842; Downloads: 247
.pdf Full text (3,81 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica