1. Osebna asistenca in kakovost življenja oseb s cerebralno paralizo : magistrsko deloNino Fuks, 2024, master's thesis Abstract: Cerebralna paraliza je nevrološka motnja, ki prizadene motorične funkcije posameznika in lahko vpliva tudi na druge vidike življenja, kot so komunikacija, kakovost življenja, kognitivne sposobnosti in socialna interakcija. Osebna asistenca jim pomaga, da živijo neodvisno in polno življenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ocena kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in povezavo med oceno kakovosti življenja in pomočjo osebne asistence. Pregledali smo domačo in tujo strokovno literaturo o kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo ter njihovem zadovoljstvu s storitvami osebne asistence. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga posredovali med aprilom in avgustom 2023. Sodelovalo je 204 oseb s cerebralno paralizo. Kakovost osebne asistence so v povprečju ocenili z visoko oceno 4,42. Večina udeležencev poroča o predsodkih v svojem okolju in izpostavlja željo po bolj prilagodljivih asistentih, boljšem usposabljanju ter večjem spoštovanju njihovega poklica. Ne obstaja statistično pomembna razlika v oceni kakovosti življenja med gibalno oviranimi in neoviranimi osebami s cerebralno paralizo, prav tako tudi starost ni povezana z oceno kakovosti življenja. Rezultati kažejo na pomen nadaljnjega razvoja in izboljšav osebne asistence ter podpirajo potrebo po večji ozaveščenosti in prilagodljivosti v obravnavi oseb s cerebralno paralizo.
Keywords: cerebralna paraliza, kvaliteta življenja, posebne potrebe, program asistenstva, osebna asistenca
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 32; Downloads: 22
 Full text (1,94 MB) |
2. Testiranje herbicidnega učinka biostimulatorja na rastlinski podlagi : magistrsko deloŽan Fuks, 2022, master's thesis Abstract: V poskusu smo testirali herbicidni učinek biostimulatorja na rastlinski podlagi – Stopeco® (organsko gnojilo z rastlinskimi izvlečki) in primerjali učinek različnih odmerkov pripravkov na podlagi snovi glifosat, pelargonske kisline, ocetne kisline in olja agrumov na različnih lokacijah po Sloveniji v vinogradih, sadovnjakih in na njivi, spomladi leta 2022. Namen poskusa je bil dokazati, da lahko uporaba pripravka Stopeco® služi kot ena izmed alternativnih metod zatiranja plevelov. Testiranje herbicidnega učinka smo izvedli v dveh stopnjah. V prvi aplikaciji smo uporabili nižje odmerke pripravka Stopeco® in ugotovili statistično manjšo učinkovitost od pripravka na podlagi snovi glifosat ter na obravnavanjih z višjimi odmerki dobili statistično višjo ali enako učinkovitost od ostalih obravnavanih alternativnih pripravkov. Herbicidni učinek pripravka Stopeco® se je pri številnih testiranih plevelih gibal od 15 do 50 % na celotni plevelni populaciji posameznega obravnavanja. V drugi aplikaciji pa smo testirali višje odmerke pripravka Stopeco® in dobili rezultate skupne učinkovitosti zatiranja plevelov med 60 in 90 %, kar se lahko skorajda primerja z učinkovitostjo pripravka na podlagi snovi glifosat. Herbicidni učinek biostimulatorja Stopeco® je višji pri večjih odmerkih in učinkovitost zatiranja je boljša na širokolistne plevele kot na ozkolistne plevele. Glede na rezultate, uporaba pripravka Stopeco® predstavlja eno izmed potencialnih alternativnih možnosti zatiranja plevelov.
Keywords: herbicidni učinek, biostimulator, Stopeco®, pleveli, herbicidi
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 769; Downloads: 120
Full text (2,68 MB) |
3. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnjeBlaž Fuks, 2020, master's thesis Abstract: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Keywords: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 3309; Downloads: 546
Full text (1,12 MB) |
4. Rast in razvoj navadne pire v različnih pridelovalnih sistemihŽan Fuks, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na trajnostnem poskusu na UKC Pohorski dvor, so bili leta 2019 analizirani vplivi štirih pridelovalnih sistemov (konvencionalni (KON), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD)) in kontrolne obravnave (K) na pridelek navadne pire, višino rastlin, produktivno razraščanje in pojav bolezni ter škodljivcev. Namen poskusa je dokazati, da se s to nezahtevno poljščino lahko pridela primerljive pridelke v ekološkem kmetijstvu, napram pridelkom v intenzivnem kmetijstvu. Povprečen pridelek je variiral od 2951 kg/ha (K) do 4183 kg/ha (BD). Višina rastlin je od 121,5 cm (K) do 137,2 cm (BD). Pridelek in višina se med obravnavanimi pridelovalnimi sistemi statistično značilno ne razlikujeta, statistično nižji pridelek je le v K, ki pa je statistično značilno enak INT. Koeficient produktivnega razraščanja znaša v povprečju 1,37, med obravnavanimi pa ni statističnih razlik. Napad bolezni Puccinie graminis je na intenzivnih obravnavanjih statistično značilno manjši, kot na ekoloških in kontrolnih obravnavanjih. Napad Septoria nodorum je bil statistično značilno višji pri KON obravnavanjih, napram ostalim. Analiza je pokazala tudi, da je Septoria tritici statistično značilno bolj napadla BD obravnavanje, manj pa INT. Pri napadu škodljivcev ni zabeleženih statistično značilnih razlik. Glede na rezultate, se merjeni parametri statistično značilno ne razlikujejo glede na pridelovalne sisteme.
Keywords: Pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1043; Downloads: 135
Full text (635,80 KB) |
5. Zemljiškoknjižne zaznambeBlaž Fuks, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.
Keywords: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1300; Downloads: 186
Full text (540,34 KB) |
6. Sanacija stanovanjskega objektaSandi Fuks, 2017, undergraduate thesis Abstract: Posedanje temeljnih tal predstavlja pogosto problematiko stanovanjskih hiš s pomanjkljivo načrtovanim oziroma neprimerno izvedenim temeljenjem. Napake in posledične poškodbe na objektu so lahko skoraj neopazne, ali pa so tolikšne, da ne zagotavljajo več varnega bivanja v objektu. Za saniranje lahko uporabimo raznovrstne pristope, med katerimi obstajajo določene razlike – v smislu tehnološke in stroškovne učinkovitosti. Novejše metode so v mnogih primerih bolj zanesljive ter predvsem hitreje izvedljive. Hkrati pa po zaključku obnovitvenih del, v primerjavi s konzervativnejšimi pristopi sanacij, ne zahtevajo obsežnih dodatnih gradbenih del.
V diplomskem delu smo se osredotočili na sanacijo poškodb stanovanjske hiše, na kateri so se z leti pojavile razne razpoke, kot posledica slabo nosilnih tal in neustreznega temeljenja. Za saniranje temeljev in tlakov smo izbrali utrjevanje deformirane podlage z relativno inovativno metodo injektiranja raztezne smole. Metodo smo tudi natančno opazovali ter opisali.
Keywords: sanacija, posedek, temeljenje, razpoke, raztezna smola
Published in DKUM: 24.03.2017; Views: 1740; Downloads: 216
Full text (3,73 MB) |
7. Funkcionalni obnovljivi nanomateriali iz recikliranih hitozan - kelatovMateja Fuks, 2015, master's thesis Abstract: Naloga odpira nov pristop obdelave kompostnih izcednih vod in omogoča maksimalno recikliranje njenih komponent (zlasti težkih kovin) kot sekundarnih surovin pri proizvodnji nanoporoznih struktur z višjo dodano vrednostjo. Za odstranitev težkih kovin iz kompostne izcedne vode bi uporabili okolju prijazne naravne biorazgradljive polimere na bazi polisaharidov npr. hitozana, ki imajo visoko afiniteto za adsorpcijo kovin. Nastali kompleks hitozana s kovinami (hitozanski kelat) ločimo od preostale kompostne vode s filtracijo oziroma centrifugiranjem, medtem ko se lahko filtrat primarno uporabi kot gnojilo ali pa se biološko in kemijsko čisti tako, da se spušča v vodotoke.
Inovativnost naloge se odraža v nadaljnji uporabi kompleksa kovinskega hitozana s kovinami za izpredanje nanoporoznih struktur s tehniko elektropredenja za pridobitev funkcionalnih materialov, z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, s poudarkom na prevodnosti in ki jih lahko nadalje uporabimo za proizvodnjo različnih materialov ter kompozitov, npr. v tekstilni in gradbeni ter elektro industriji (tehnične tekstilije).
Keywords: hitozan, elektropredenje, izcedna kompostna voda, keliranje, kovine
Published in DKUM: 29.09.2015; Views: 1988; Downloads: 153
Full text (3,60 MB) |
8. VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJMateja Fuks, 2011, undergraduate thesis Abstract: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom.
Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Keywords: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Published in DKUM: 31.05.2011; Views: 2544; Downloads: 159
Full text (583,21 KB) |
9. Die sonderbare Detektivfigur in Kriminalromanen Friedrich DürrenmattsMirjana Fuks, 2009, undergraduate thesis Abstract: In der vorliegenden Diplomarbeit werden der Schweizer Schriftsteller Friedrich Dürrenmatt als Kriminalautor und seine drei Kriminalromane Der Richter und sein Henker, Der Verdacht und Das Versprechen behandelt. Mit Bezug auf die Elemente des Kriminalromans, wurden erwähnte Werke beschrieben und analysiert. Dabei war das Interesse auf die Figur des Detektivs beschränkt. Friedrich Dürrenmatt war besonders innovativ bei seinem "kriminellen" Schaffen, was man bei seinen Detektivfiguren sehr gut beobachten kann. Das Ziel der Diplomarbeit war die Unterschiede und auch Gemeinsamkeiten zwischen typischen klassischen Detektiven und Detektiven, die wir bei Friedrich Dürrenmatt finden, zu untersuchen. Der Vergleich zeigte, dass Dürrenmatts Detektive nicht typische klassische Detektive sind, denn ihr Handeln, ihre Ermittlung, ihr Aussehen und die Persönlichkeit als solche, passt nicht in das klassische Schema. Zwar zeigten seine Detektive auch Gemeinsamkeiten mit den klassischen Detektiven (sie leben allein, haben kaum Freunde und Familie, sind unpersönlich), doch der Zufall, die fragliche Moral des Detektivs, die Schwierigkeiten bei der Ermittlung, das Scheitern des Detektivs, körperlicher oder körperlich-seelischer Verfall des Detektivs, sind nur einige Merkmale, die nicht der Tradition entsprechen. So kann ich auf Grund des Vergleichs und der Analyse behaupten, dass meine Hypothese, dass es sich um die Abweichung von der Tradition handelt, bestätigt wurde.
Keywords: kriminalni roman, Dürrenmattov kriminalni roman, klasični detektiv, Dürrenmattov detektiv, naključje, kritika družbe
Published in DKUM: 07.01.2010; Views: 2651; Downloads: 175
Full text (579,45 KB) |
