1. Pametna dostava: optimizacija paketne dostave na Pošti 2310 Slovenska Bistrica : diplomsko deloTanja Sivka, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pošta 2310 Slovenska Bistrica se pri organizaciji jutranje dostave spopada z izzivi zaradi pomanjkanja predhodnih informacij o količini ter namembnosti paketov in palet za dostavo in neoptimiziranih dostavnih poti pri popoldanskem pobiranju paketov. Te težave povzročajo neučinkovito razporeditev delovne sile, daljše čase dostave in višje stroške poslovanja, kar vpliva na zadovoljstvo strank in zaposlenih.
Na podlagi analize trenutnega procesa dostave in pobiranja paketov, primerjave v količini prispelih paketov v jutranjem dohodu, primerjalne analize in uspešne uvedbe pametne dostave v drugih podjetjih ter analize SWOT, bomo v diplomskem delu predstavili in kritično ovrednotili predloge optimizacije paketne dostave in popoldanskega pobiranja paketov.
Rešitve, kot so uvedba naprednih tehnologij, lahko bistveno izboljšajo poslovanje. Umetna inteligenca (angl. Artificial Intelligence; v nadaljevanju: AI), omogoča optimizacijo dostavnih poti, kar bi zmanjšalo stroške in povečalo učinkovitost. Internet stvari (angl. Internet of Things; v nadaljevanju:IoT), omogoča sprotno sledenje pošiljk, kar bi izboljšalo preglednost in natančnost dostave. Globalni sistemi pozicioniranja (angl Global Positioning System; v nadaljevanju: GPS) nameščeni v vozilih in na paketih, omogočajo zbiranje podatkov o lokaciji in stanju pošiljk, kar omogoča pravočasno prilagajanje dostavnih poti ter avtomatizacijo procesov.
Analiza moči, slabosti, priložnosti, grožnje (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats, v nadaljevanju: SWOT) je pokazala, da ima Pošta 2310 Slovenska Bistrica močne točke, kot so zanesljivost storitev in usposobljeno osebje, a se mora spopasti s šibkostmi, kot sta pomanjkanje digitalizacije in ročno razvrščanje paketov. Na podlagi ugotovitev predlagamo implementacijo naprednih tehnologij, ki bi izboljšale učinkovitost, zmanjšale stroške in povečale zadovoljstvo strank ter konkurenčnost.
Keywords: distribucija paketov, pametna dostava, Pošta 2310 Slovenska Bistrica
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (1,56 MB) |
2. Primerjava časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom in avtomobilom : diplomsko deloAleksandar Savić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dostava medicinske opreme z brezpilotnimi letali je še vedno premalo razvita na območju Evrope, kljub temu da lahko prinaša več potencialnih prednosti. Naše raziskave so se osredotočile na analizo podobnih tehnologij in se temeljijo na preučevanju znanstvenih revij in terenskih poskusov. Eksperimentalni del raziskave obsega dva poskusa, ki sta bila izvedena na območju Celja. Oba eksperimenta sta se osredotočala na merjenje časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom v dostavo z avtomobilom. Rezultati naše raziskave kažejo, da je dostava z dronom hitrejša v primerjavi z dostavo z avtomobilom. Rezultati raziskave potrjujejo potencial dostave medicinske opreme z brezpilotnimi letali. Kljub tem ugotavljamo da še vedno obstaja priložnost za povečanje relevantnosti podatkov. Relevantnost podatkov bi lahko povečali z razširitvijo števila lokacij, na katerih bi lahko izvajali meritve. S tem bi lahko dodatno izboljšali naše razumevanje potencialnih koristi in omejitev uporabe dronov za dostavo medicinske opreme v Evropi.
Keywords: droni, avtomatski eksterni defibrilator (AED), merjenje časa dostave AED-a
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,13 MB) |
3. Analiza načina potovanja dijakov v šolo : magistrsko deloPetra Serdinšek, 2024, master's thesis Abstract: Promet predstavlja ključni del gospodarstva, velik del prometa pa zajema prav prihod v šolo in domov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje prometne šole Maribor trenutno najpogosteje prihajajo v šolo, kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve, kakšno je njihovo dojemanje umestitve kolesarjev v promet in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni v šolo prihajati s kolesom. Analizirali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiro avtomobila kot primarno modaliteto za prihod v šolo, in dejavnike, ki vplivajo na možnost menjave avtomobila za drugo modaliteto. V analizo je bilo vključenih 310 dijakov od prvega do četrtega letnika.
Keywords: dijaki, mobilnost, trajnost, prihod v šolo
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (3,08 MB) |
4. Izvedba nadzora nad elektronskimi vinjetami v RS : diplomsko deloBernarda Furjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Za uporabo cestninskih cest je treba plačati cestnino, katere višino določi Vlada Republike Slovenije. Za plačilo cestnine se uporabljata dva cestninska razreda, to sta Darsgo in e-vinjetni sistem. Razvrstitev vozila v cestninski razred je odvisna od najvišje dovoljene mase vozila. Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS ) je edini upravljavec cestninskih cest in s pobrano cestnino plačuje vzdrževanje in gradnjo cest, prav tako izvaja nadzor nad pravilnim cestninjenjem
V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronski vinjetni sistem. Ta je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaživel leta 2021 in s tem je DARS uvedel popolno digitalizacijo cestninjenja. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila, zato mora biti uporabnik pri nakupu e-vinjete dosleden. Sistem e-vinjete deluje na podlagi ANPR-tehnologije, ta pa deluje tako, da samodejno prepozna registrsko označbo. DARS je postavil po avtocestnem omrežju stacionarne kamere, s katerimi cestninski nadzorniki izvajajo nadzor nad pravilnim cestninjenjem tako na terenu kot iz zaledne pisarne. Pri svojem delu pa ne uporabljajo samo stacionarne kamere, temveč še druge. Cestninski nadzornik nadzoruje mimo vozeča vozila ter ugotavlja skladnost oz. neskladnost cestninjenja. Vozila so posredovana kot nadzorni dogodek. Sistem ima nastavljene algoritme in pravila na način, da ob najmanjšem sumu posreduje nadzorni dogodek v ročno preverjanje. Zaradi velikega števila posredovanih dogodkov, ki zahtevajo ročno obravnavo, fizično ni izvedljivo, da bi lahko nadzorniki vse tako nastale nadzorne dogodke obdelali ter nato dejanske kršitve še obravnavali in izpeljali celoten prekrškovni postopek. Tako sistem onemogoča, da bi bile kamere prižgane 24 ur vse dni v letu.
S pomočjo umetne inteligence ter na novo nastavljenih algoritmov v sistemu bi lahko dosegli, da sistem posreduje le tiste dogodke, ki so dejanske kršitve. S tem bi zagotovili, da bi se nadzor izvajal 24 ur na dan in da bi bil sistem e-vinjete učinkovitejši in optimalen.
Keywords: e-vinjeta, cestninski sistemi, DARS, cestninski nadzor, cestnina
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,77 MB) |
5. Krizne situacije v Rdečem morju in njihov vpliv na pristanišča : diplomsko deloPatricija Majcen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pojav kriznih situacij v Rdečem morju je močno vplival na pomorski transport. Napadi oboroženih Hutijev na tovorne ladje namreč povzročajo od novembra 2023 svetovnim ladjarjem velike finančne izgube. Ti se zaradi okrepljenih in ponavljajočih se napadov odločajo, da se bodo do nadaljnjega izogibali plovni poti čez Rdeče morje, ki je sicer ena najpomembnejših pomorskih poti. A preusmeritev ladij iz Rdečega morja na jug okoli rta Afrike pomeni več kot deset dni daljšo pot in v povezavi s tem tudi motene ter otežene pristaniške dejavnosti.
Izpostavljen problem kriznih situacij v Rdečem morju ter njihov vpliv na pristanišča smo reševali postopoma. Najprej preko teoretičnih izhodišč preko katerih smo identificirali geostrateške okvirje plovnih poti, ki so pomembni za svetovni pomorski promet in spremembe le teh, ki se dogajajo zaradi oboroženih napadov Hutijev. Metodologija raziskave je sledila kombinaciji metod, vključno z opazovanjem ter s primerjalno analizo za celovito razumevanje delovanja pristanišč v kriznih razmerah. Rezultati so pokazali, da piratstvo povečuje zamude in preusmeritve ladijskih plovil ter posledično s tem tudi ustvari negotovosti glede dostave tovora v pristanišča. Prav tako pa smo ugotovili, da imajo piratski napadi na tovorne ladje še veliko širše posledice, saj vplivajo na različne vidike mednarodne skupnosti.
Keywords: pomorski promet, Rdeče morje, Hutiji, pristanišča, pretovor
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,89 MB) |
6. DigiPig : First developments of an automated monitoring system for body, head and tail detection in intensive pig farmingMarko Ocepek, Anja Žnidar, Miha Lavrič, Dejan Škorjanc, Inger Lise Andersen, 2022, original scientific article Abstract: The goal of this study was to develop an automated monitoring system for the detection of pigs’ bodies, heads and tails. The aim in the first part of the study was to recognize individual pigs (in lying and standing positions) in groups and their body parts (head/ears, and tail) by using machine learning algorithms (feature pyramid network). In the second part of the study, the goal was to improve the detection of tail posture (tail straight and curled) during activity (standing/moving around) by the use of neural network analysis (YOLOv4). Our dataset (n = 583 images, 7579 pig posture) was annotated in Labelbox from 2D video recordings of groups (n = 12–15) of weaned pigs. The model recognized each individual pig’s body with a precision of 96% related to threshold intersection over union (IoU), whilst the precision for tails was 77% and for heads this was 66%, thereby already achieving human-level precision. The precision of pig detection in groups was the highest, while head and tail detection precision were lower. As the first study was relatively time-consuming, in the second part of the study, we performed a YOLOv4 neural network analysis using 30 annotated images of our dataset for detecting straight and curled tails. With this model, we were able to recognize tail postures with a high level of precision (90%).
Keywords: pig, welfare, image processing, object detection, deep learning, smart farming
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 87; Downloads: 9
Full text (48,11 MB)
This document has many files! More... |
7. Prenova načrta šolskih poti v občini Ljubno : diplomsko deloAna Podlesnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pri načrtovanju šolskih poti se osredotočamo na več dejavnikov. Prioriteta je sicer vidik varnosti, naloga šole, občinske skupnosti in staršev je, da otroka pripravimo in mu omogočajo varen vstop v svet prometa. Nadaljujemo z finančnim vidikom, saj je vsem vpletenim v urejanje šolskih poti, v interesu, minimiziranje stroškov. In pa še vidik, na katerem je v zadnjem času čedalje večji poudarek – trajnost.
Vsaka osnovna šola mora imeti pripravljen načrt šolskih poti. Osredotočili se bomo na občino Ljubno, kjer bomo pregledali in analizirali trenutno stanje na področju urejanja šolskih poti. Nato bomo podali nekaj možnosti za izboljšave ter možnost uvedbe v okolje.
Keywords: občina Ljubno, prevoz osnovnošolskih otrok, prometna varnost, šolske poti
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 137; Downloads: 40
Full text (6,93 MB) |
8. Vpliv sodobnih mikromobilnostnih sredstev na varnost in splošno počutje oseb z gibalnimi in senzornimi ovirami v prometu : magistrsko deloBrane Neuhold, 2024, master's thesis Abstract: Naše delo preučuje vpliv razmaha mikromobilnosti na osebe z gibalnimi in s senzornimi ovirami v urbanem okolju. Ugotovili smo, da kljub visoki ravni zavedanja o varnostnih pravilih med uporabniki mikromobilnosti, določene prakse, kot sta neupoštevanje omejitev hitrosti in neupoštevanje varnostnih razdalj, povečujejo varnostna tveganja za vse udeležence v prometu, še posebej za ranljive skupine. Analiza ankete, ki je zajemala 267 respondentov, je razkrila statistično pomembne razlike v percepcijah glede mikromobilnosti med različnimi skupinami, kar poudarja potrebo po ciljno usmerjenih politikah, ki upoštevajo različne potrebe in izkušnje. Poudarjamo potrebo po integriranem pristopu, ki združuje infrastrukturne izboljšave z izobraževalnimi in ozaveščevalnimi kampanjami povečanja varnosti ter dostopnosti mest za vse. Naše delo prispeva k boljšemu razumevanju dinamike mikromobilnosti in njenega vpliva na osebe z ovirami, kar odpira pot nadaljnjim raziskavam in razvoju vključujočih urbanih politik.
Keywords: mikromobilnost, osebe z gibalnimi ali senzornimi ovirami, dostopnost, varnost v prometu, prometne politike
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 298; Downloads: 49
Full text (6,82 MB) |
9. Oskrbovalne verige znanja : smernice za zeleni in digitalni prehodMatevž Obrecht, Tina Cvahte Ojsteršek, Mateja Čuček, Martin Fale, Nena Orel Šanko, Polona Vičič, Lazar Pavić, Bojana Slomšek Šlamberger, 2024 Abstract: Znanstvena monografija zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalizacija, oskrbovalne verige, vseživljenjsko učenje, zeleni in digitalni prehod
Published in DKUM: 25.03.2024; Views: 411; Downloads: 81
Full text (5,18 MB)
This document has many files! More... |
10. Hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost: modeliranje sprememb izbire modalitete kot posledica zunanjih dejavnikov : doktorska disertacijaSimona Šinko, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Keywords: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 340; Downloads: 47
Full text (6,38 MB) |
