1. Sistemi delitvene mobilnosti v Sloveniji : magistrsko deloLuka Ambrož, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava sisteme delitvene mobilnosti v Sloveniji, ki so del širše delitvene ekonomije. Osredotoča se na souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev ter analizira ponudnike teh storitev, njihove modele poslovanja in uporabniške navade. Cilj raziskave je analizirati stališča anketirancev do souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na uporabo souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, prepoznati slabosti ter predlagati rešitve za izboljšanje ter povečanje uporabe souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev. Raziskava temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metode. Vključuje anketiranje uporabnikov souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, analizo sekundarnih virov ter primerjalno analizo ponudnikov storitev. Raziskava je pokazala, da so uporabniki souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev v Sloveniji predvsem mlajši prebivalci mestnega okolja. Souporaba avtomobilov, koles in e-skirojev ima v Sloveniji velik potencial za trajnostni razvoj prometa, vendar se sooča s slabostmi kot je omejena dostopnost in slaba povezljivost z javnim prometom. Predlagane izboljšave vključujejo širitev omrežja in boljše integracije s trajnostnimi oblikami prevoza, kar bi prispevalo k povečanju uporabe souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev ter zmanjšanju prometnih obremenitev.
Keywords: delitvena mobilnost, souporaba vozil, polnilna postaja, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (5,98 MB) |
2. Rešitve za tovorni promet v sistemih pametnih mest v Sloveniji : magistrsko deloNejc Krajnc, 2025, master's thesis Abstract: Koncept pametnega mesta postaja vedno bolj priljubljen pri reševanju najzahtevnejših urbanih problemov in spodbujanjem ekonomskega razvoja. Ker delujemo na področju tovornega prometa, smo se v raziskavi osredotočili zlasti na ključne rešitve za uspešno implementacijo v slovenskih pametnih mestih v povezavi s tovornim prometom. Pri raziskovanju smo se najprej lotili pregleda literature glede uspešnosti implementacije tovornega prometa v sistem pametnih mest v Sloveniji, nato smo poiskali primere v večjih evropskih mestih in si jih podrobneje pogledali. Te smo primerjali s slovenskimi ter ugotavljali, kako bi jih lahko uspešno implementirali na naših tleh in kaj vse bi potrebovali za implementacijo. Ključne rešitve vključujejo pametno logistiko, uporabo električnih in avtonomnih vozil ter optimizacijo prometnih tokov s pomočjo naprednih tehnologij in algoritmov. V Sloveniji se koncept pametnih mest šele začenja razvijati, vendar že obstajajo številni primeri, ki kažejo na potencial za uspešno implementacijo pametnih rešitev, zlasti v povezavi s tovorno logistiko. Mestne oblasti v Sloveniji, na primer Ljubljana in Maribor, so že začele uvajati nekatere pametne elemente, kot so pametni parkirni sistemi, digitalni prometni nadzor in razvoj infrastrukture za električna vozila. Vendar pa Slovenija zaostaja v primerjavi z večjimi evropskimi mesti, ki že uporabljajo napredne tehnologije za optimizacijo tovornega prometa.
Keywords: Pametna mesta, pametna mobilnost, trajnostna mesta, tovorni promet, logistika v pametnih mestih
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,94 MB) |
3. |
4. Factors influencing the purchase intention of autonomous carsDarja Topolšek, Dario Babić, Darko Babić, Tina Cvahte Ojsteršek, 2020, original scientific article Abstract: Even though autonomous cars have not yet crossed into the mainstream car market, their adoption seems inevitable, but not much is known about the purchasing intention of ACs and potential influences on it. To better understand the influences of various factors on purchasing intentions of autonomous cars, research using bibliometrics, an online survey and SEM modelling was performed. Based on an analysis of previous research work and the unified theory of acceptance of technology, an empirical model was produced and tested using data obtained from an online survey involving 266 individuals. The goal was to analyse which characteristics of autonomous cars, socio-demographic variables of potential buyers, and buyers' personal and social characteristics could potentially influence the adoption of autonomous cars. The results show that factors of car safety, buyer age and level of education, perceived social influence, anxiety and performance expectancy are significantly correlated to purchasing intention of ACs, while correlations with other factors to purchasing intentions have not been proven.
Keywords: autonomous cars, purchase intention, autonomous car adoption, SEM modelling, road transport, logistics
Published in DKUM: 24.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,06 MB)
This document has many files! More... |
5. Pametna dostava: optimizacija paketne dostave na Pošti 2310 Slovenska Bistrica : diplomsko deloTanja Sivka, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pošta 2310 Slovenska Bistrica se pri organizaciji jutranje dostave spopada z izzivi zaradi pomanjkanja predhodnih informacij o količini ter namembnosti paketov in palet za dostavo in neoptimiziranih dostavnih poti pri popoldanskem pobiranju paketov. Te težave povzročajo neučinkovito razporeditev delovne sile, daljše čase dostave in višje stroške poslovanja, kar vpliva na zadovoljstvo strank in zaposlenih.
Na podlagi analize trenutnega procesa dostave in pobiranja paketov, primerjave v količini prispelih paketov v jutranjem dohodu, primerjalne analize in uspešne uvedbe pametne dostave v drugih podjetjih ter analize SWOT, bomo v diplomskem delu predstavili in kritično ovrednotili predloge optimizacije paketne dostave in popoldanskega pobiranja paketov.
Rešitve, kot so uvedba naprednih tehnologij, lahko bistveno izboljšajo poslovanje. Umetna inteligenca (angl. Artificial Intelligence; v nadaljevanju: AI), omogoča optimizacijo dostavnih poti, kar bi zmanjšalo stroške in povečalo učinkovitost. Internet stvari (angl. Internet of Things; v nadaljevanju:IoT), omogoča sprotno sledenje pošiljk, kar bi izboljšalo preglednost in natančnost dostave. Globalni sistemi pozicioniranja (angl Global Positioning System; v nadaljevanju: GPS) nameščeni v vozilih in na paketih, omogočajo zbiranje podatkov o lokaciji in stanju pošiljk, kar omogoča pravočasno prilagajanje dostavnih poti ter avtomatizacijo procesov.
Analiza moči, slabosti, priložnosti, grožnje (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats, v nadaljevanju: SWOT) je pokazala, da ima Pošta 2310 Slovenska Bistrica močne točke, kot so zanesljivost storitev in usposobljeno osebje, a se mora spopasti s šibkostmi, kot sta pomanjkanje digitalizacije in ročno razvrščanje paketov. Na podlagi ugotovitev predlagamo implementacijo naprednih tehnologij, ki bi izboljšale učinkovitost, zmanjšale stroške in povečale zadovoljstvo strank ter konkurenčnost.
Keywords: distribucija paketov, pametna dostava, Pošta 2310 Slovenska Bistrica
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,56 MB) |
6. Primerjava časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom in avtomobilom : diplomsko deloAleksandar Savić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dostava medicinske opreme z brezpilotnimi letali je še vedno premalo razvita na območju Evrope, kljub temu da lahko prinaša več potencialnih prednosti. Naše raziskave so se osredotočile na analizo podobnih tehnologij in se temeljijo na preučevanju znanstvenih revij in terenskih poskusov. Eksperimentalni del raziskave obsega dva poskusa, ki sta bila izvedena na območju Celja. Oba eksperimenta sta se osredotočala na merjenje časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom v dostavo z avtomobilom. Rezultati naše raziskave kažejo, da je dostava z dronom hitrejša v primerjavi z dostavo z avtomobilom. Rezultati raziskave potrjujejo potencial dostave medicinske opreme z brezpilotnimi letali. Kljub tem ugotavljamo da še vedno obstaja priložnost za povečanje relevantnosti podatkov. Relevantnost podatkov bi lahko povečali z razširitvijo števila lokacij, na katerih bi lahko izvajali meritve. S tem bi lahko dodatno izboljšali naše razumevanje potencialnih koristi in omejitev uporabe dronov za dostavo medicinske opreme v Evropi.
Keywords: droni, avtomatski eksterni defibrilator (AED), merjenje časa dostave AED-a
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (2,13 MB) |
7. Analiza načina potovanja dijakov v šolo : magistrsko deloPetra Serdinšek, 2024, master's thesis Abstract: Promet predstavlja ključni del gospodarstva, velik del prometa pa zajema prav prihod v šolo in domov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje prometne šole Maribor trenutno najpogosteje prihajajo v šolo, kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve, kakšno je njihovo dojemanje umestitve kolesarjev v promet in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni v šolo prihajati s kolesom. Analizirali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiro avtomobila kot primarno modaliteto za prihod v šolo, in dejavnike, ki vplivajo na možnost menjave avtomobila za drugo modaliteto. V analizo je bilo vključenih 310 dijakov od prvega do četrtega letnika.
Keywords: dijaki, mobilnost, trajnost, prihod v šolo
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (3,08 MB) |
8. Izvedba nadzora nad elektronskimi vinjetami v RS : diplomsko deloBernarda Furjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Za uporabo cestninskih cest je treba plačati cestnino, katere višino določi Vlada Republike Slovenije. Za plačilo cestnine se uporabljata dva cestninska razreda, to sta Darsgo in e-vinjetni sistem. Razvrstitev vozila v cestninski razred je odvisna od najvišje dovoljene mase vozila. Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS ) je edini upravljavec cestninskih cest in s pobrano cestnino plačuje vzdrževanje in gradnjo cest, prav tako izvaja nadzor nad pravilnim cestninjenjem
V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronski vinjetni sistem. Ta je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaživel leta 2021 in s tem je DARS uvedel popolno digitalizacijo cestninjenja. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila, zato mora biti uporabnik pri nakupu e-vinjete dosleden. Sistem e-vinjete deluje na podlagi ANPR-tehnologije, ta pa deluje tako, da samodejno prepozna registrsko označbo. DARS je postavil po avtocestnem omrežju stacionarne kamere, s katerimi cestninski nadzorniki izvajajo nadzor nad pravilnim cestninjenjem tako na terenu kot iz zaledne pisarne. Pri svojem delu pa ne uporabljajo samo stacionarne kamere, temveč še druge. Cestninski nadzornik nadzoruje mimo vozeča vozila ter ugotavlja skladnost oz. neskladnost cestninjenja. Vozila so posredovana kot nadzorni dogodek. Sistem ima nastavljene algoritme in pravila na način, da ob najmanjšem sumu posreduje nadzorni dogodek v ročno preverjanje. Zaradi velikega števila posredovanih dogodkov, ki zahtevajo ročno obravnavo, fizično ni izvedljivo, da bi lahko nadzorniki vse tako nastale nadzorne dogodke obdelali ter nato dejanske kršitve še obravnavali in izpeljali celoten prekrškovni postopek. Tako sistem onemogoča, da bi bile kamere prižgane 24 ur vse dni v letu.
S pomočjo umetne inteligence ter na novo nastavljenih algoritmov v sistemu bi lahko dosegli, da sistem posreduje le tiste dogodke, ki so dejanske kršitve. S tem bi zagotovili, da bi se nadzor izvajal 24 ur na dan in da bi bil sistem e-vinjete učinkovitejši in optimalen.
Keywords: e-vinjeta, cestninski sistemi, DARS, cestninski nadzor, cestnina
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,77 MB) |
9. Krizne situacije v Rdečem morju in njihov vpliv na pristanišča : diplomsko deloPatricija Majcen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pojav kriznih situacij v Rdečem morju je močno vplival na pomorski transport. Napadi oboroženih Hutijev na tovorne ladje namreč povzročajo od novembra 2023 svetovnim ladjarjem velike finančne izgube. Ti se zaradi okrepljenih in ponavljajočih se napadov odločajo, da se bodo do nadaljnjega izogibali plovni poti čez Rdeče morje, ki je sicer ena najpomembnejših pomorskih poti. A preusmeritev ladij iz Rdečega morja na jug okoli rta Afrike pomeni več kot deset dni daljšo pot in v povezavi s tem tudi motene ter otežene pristaniške dejavnosti.
Izpostavljen problem kriznih situacij v Rdečem morju ter njihov vpliv na pristanišča smo reševali postopoma. Najprej preko teoretičnih izhodišč preko katerih smo identificirali geostrateške okvirje plovnih poti, ki so pomembni za svetovni pomorski promet in spremembe le teh, ki se dogajajo zaradi oboroženih napadov Hutijev. Metodologija raziskave je sledila kombinaciji metod, vključno z opazovanjem ter s primerjalno analizo za celovito razumevanje delovanja pristanišč v kriznih razmerah. Rezultati so pokazali, da piratstvo povečuje zamude in preusmeritve ladijskih plovil ter posledično s tem tudi ustvari negotovosti glede dostave tovora v pristanišča. Prav tako pa smo ugotovili, da imajo piratski napadi na tovorne ladje še veliko širše posledice, saj vplivajo na različne vidike mednarodne skupnosti.
Keywords: pomorski promet, Rdeče morje, Hutiji, pristanišča, pretovor
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,89 MB) |
10. DigiPig : First developments of an automated monitoring system for body, head and tail detection in intensive pig farmingMarko Ocepek, Anja Žnidar, Miha Lavrič, Dejan Škorjanc, Inger Lise Andersen, 2022, original scientific article Abstract: The goal of this study was to develop an automated monitoring system for the detection of pigs’ bodies, heads and tails. The aim in the first part of the study was to recognize individual pigs (in lying and standing positions) in groups and their body parts (head/ears, and tail) by using machine learning algorithms (feature pyramid network). In the second part of the study, the goal was to improve the detection of tail posture (tail straight and curled) during activity (standing/moving around) by the use of neural network analysis (YOLOv4). Our dataset (n = 583 images, 7579 pig posture) was annotated in Labelbox from 2D video recordings of groups (n = 12–15) of weaned pigs. The model recognized each individual pig’s body with a precision of 96% related to threshold intersection over union (IoU), whilst the precision for tails was 77% and for heads this was 66%, thereby already achieving human-level precision. The precision of pig detection in groups was the highest, while head and tail detection precision were lower. As the first study was relatively time-consuming, in the second part of the study, we performed a YOLOv4 neural network analysis using 30 annotated images of our dataset for detecting straight and curled tails. With this model, we were able to recognize tail postures with a high level of precision (90%).
Keywords: pig, welfare, image processing, object detection, deep learning, smart farming
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 87; Downloads: 9
Full text (48,11 MB)
This document has many files! More... |
