| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prehranski ukrepi podhranjenega pacienta s cirozo jeter
Špela Javšnik, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Najpogostejši zaplet ciroze jeter, ki privede do izgube telesne mase in njenega slabšanja zaradi pomanjkanja hranil, metabolnih sprememb in težav pri absorpciji, je podhranjenost. Ta posledično vodi k povečani dovzetnosti za okužbe, dolgotrajnejši hospitalizaciji in upočasnjenemu zdravljenju. Prehranski ukrepi najpogosteje vključujejo individualne prehranske načrte, ki se osredotočajo predvsem na zadosten kaloričen in beljakovinski vnos. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Analizirali smo prosto dostopne članke v angleškem in slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, pri iskanju literature pa smo upoštevali PRISMA priporočila. Rezultati: S pomočjo identificiranih člankov (n = 19) smo ugotovili, da je pri podhranjenosti zelo pomemben energijski vnos. Priporočila se običajno gibljejo 25–35 kcal/kg telesne mase na dan, odvisno od same stopnje bolezni in aktivnosti pacienta. Poleg energijskega vnosa je pomemben tudi vnos beljakovin (1,2–1,5 g/kg), saj te skrbijo za obnovo mišične mase in zmanjšanje tveganja za razvoj podhranjenosti. Ustrezna kombinacija energije in vseh makro ter mikroelementov lahko izboljša splošno zdravstveno stanje in zmanjša zaplete bolezni. Razprava in zaključek: Pri podhranjenem pacientu s cirozo jeter lahko s pomočjo ustreznih prehranskih ukrepov pomembno prispevamo k njegovemu izboljšanju zdravstvenega stanja.
Keywords: Podhranjenost, ciroza jeter, prehrana
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 38
.pdf Full text (2,36 MB)

2.
Doživljanje svojcev ob negovanju pacienta s poškodbo hrbtenjače
Špela Javšnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poškodba hrbtenjače je ena izmed zelo pogostih poškodb, ki se lahko zgodi posamezniku. Osebe, ki običajno skrbijo za svoje bližnje s poškodbo hrbtenjače, pa so najpogosteje kar njihovi svojci oziroma domači, to pa lahko tudi vpliva na njihov odnos ter jih vodi do čustvenih in psiholoških izzivov. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj občutijo in doživljajo svojci ob tem, ko negujejo nekoga od svojih bližnjih po poškodbi hrbtenjače. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Za pregled, analizo ter sintezo člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL ter Scopus. V analizo so bile vključene različne raziskave, ki so bile objavljene v angleškem jeziku in bile izdane za obdobje 10 let, in sicer od leta 2011 do leta 2021. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili tematsko analizo. Rezultati: Po podrobnem pregledu ter analizi 14-ih člankov, ki so najbolj ustrezali vsebini naslova zaključnega dela, so rezultati pokazali, da so svojci najpogosteje primarni negovalci oseb s poškodbo hrbtenjače. Rezultati so prav tako pokazali, da so svojci pod večjim psihičnim pritiskom, bolj obremenjeni, imajo manj časa zase, veliko pa jih zapade v depresijo. Razprava in sklep: Negovanje pacienta s poškodbo hrbtenjače zelo vpliva na samo kakovost življenja družinskih oskrbovalcev, saj ima na njih različne posledice, predvsem na telesnem, duševnem in socialnem področju. Svojci velikokrat poročajo o tem, da so se ob negovanju svojih bližnjih počutili izolirane, imeli pa so tudi občutek, da so izgubili svojo identiteto in da je bila njihova vloga spremenjena v negativnem smislu kot posledica negovanja bližnjega s poškodbo hrbtenjače.
Keywords: Poškodba hrbtenjače, negovanje, svojci, doživljanje.
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 1122; Downloads: 191
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica