| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv telesnih razsežnosti na gibalne sposobnosti učencev in učenk
Andreja Perko, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost pri učenkah in učencih. Raziskovalni vzorec je zajemal 504 učence v starosti 9−11 let, 285 dečkov in 219 deklet. Telesne razsežnosti učenk in učencev smo izmerili s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija, gibalne sposobnosti pa s pomočjo Eurofit testne baterije: dviganje trupa v 30 sekundah, taping 25 ciklov, predklon sede, šprint 10 x 5 m, Beep test, Flamingo ravnotežje in skok v daljino iz mesta ter dodatnimi testi: sonožni preskoki kolebnice 20 sekund, vodenje žoge med stožci in poligon nazaj. Za ugotavljanje povezanosti in vpliva telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p < 0,05). Rezultati regresijske analize so pokazali, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v gibalni učinkovitosti pri 9, 10 in 11 let starih dečkih ter pri 10 in 11 let starih deklicah. Ugotoviti je mogoče, da so v obdobju poznega otroštva in začetku adolescence telesne razsežnosti in sestava telesa pomemben generator razlik gibalne učinkovitosti.
Keywords: gibalna učinkovitost, puberteta, telesne izmere, dečki, deklice
Published: 22.01.2021; Views: 207; Downloads: 52
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
Delež gibalno ogroženih in nadarjenih učencev v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole
Iza Merc, 2020, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih otrok na posameznih testih gibalne učinkovitosti pri učencih v četrtem, petem in šestem razredu osnovne šole. Vzorec zajema učence v osnovnih šolah v severovzhodni regiji. Testirani so bili učenci, stari med 10 in 12 let. V raziskavo je bilo vključenih 576 učencev. Podatki so bili pridobljeni v okviru raziskave »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja«. Za meritve gibalne učinkovitosti učencev so bili uporabljeni testna baterija Eurofit in dodatni testi poligon nazaj, sonožni preskok kolebnice, vodenje žoge med stožci. Dobljeni rezultati so bili standardizirani in izračunane njihove z-vrednosti. Arbitrarno je bila določena meja -/+ 1,5 standardnega odklona kot meja za določitev gibalne nadarjenosti oziroma gibalne ogroženosti. Rezultati so pokazali, da s starostjo delež gibalno ogroženih in gibalno nadarjenih deklic in dečkov ostaja približno enak. Rezultati kažejo, da so pri posameznih testih gibalne učinkovitosti velike razlike v deležu gibalno nadarjenih in gibalo ogroženih učencev.
Keywords: otroci, razred, telesne razsežnosti
Published: 13.11.2020; Views: 164; Downloads: 21
.pdf Full text (1,93 MB)

3.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Keywords: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Published: 17.09.2020; Views: 281; Downloads: 135
.pdf Full text (2,22 MB)

4.
Plavalna opismenjenost učencev 2. in 3. razreda po končanem 20-urnem plavalnem tečaju
Maja Skerlovnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je plavalna opismenjenost učencev, ki se udeležijo 20-urnega plavalnega tečaja in delajo po programu, ki smo ga zastavili. Preverjali smo tudi, kako je plavalna opismenjenost povezana s spolom, razredom in dolžino izvedbe 20-urnega tečaja. V raziskavo smo vključili pet osnovnih šol iz severovzhodne Slovenije. Za proučevanje smo uporabili kvantitativno deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Učence smo testirali ter ocenili na začetku in koncu plavalnega tečaja, pri tem pa rezultate vpisovali na ocenjevalni list. Z začetnim testiranjem smo učence delili na štiri stopnje plavalne opismenjenosti, na podlagi katerih smo oblikovali homogene skupine ter določili, kateri cilji in vsebine so zanje ustrezni. Rezultati so pokazali, da že na začetku plavalnega tečaja polovica učencev dosega cilje iz učnega načrta. Ob koncu plavalnega tečaja te cilje dosega večina učencev. Prav tako večina učencev ob koncu plavalnega tečaja postane plavalec glede na kriterije Plavalne zveze Slovenije. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno razliko v plavalni opismenjenosti učencev glede na razred, v katerem se plavalni tečaj izvaja, medtem ko rezultati pri spolu in dolžini izvedbe tečaja niso pokazali statistično značilne razlike v plavalni opismenjenosti učencev.
Keywords: učenje plavanja, osnovna šola, učni načrt, učenci, šport
Published: 15.09.2020; Views: 217; Downloads: 25
.pdf Full text (2,58 MB)

5.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Keywords: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Published: 15.09.2020; Views: 255; Downloads: 60
.pdf Full text (6,30 MB)

6.
Povezanost učnega uspeha, športne aktivnosti staršev in sedentarnega načina življenja z gibalno učinkovitostjo desetletnikov s podeželja
Kristjan Kmetič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti povezanost gibalne učinkovitosti ter sedentarnega življenjskega sloga otrok iz podeželskega okolja. Drugi namen je raziskati povezanost gibalne učinkovitosti z učnim uspehom otrok. Tretji namen pa je ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno dejavnostjo staršev in gibalno učinkovitostjo njihovih otrok. V raziskavi so sodelovali 103 učenci petega razreda iz podeželskih osnovnih šol. S pomočjo testne baterije Športnovzgojni karton smo merili gibalno učinkovitost otrok. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili učenci, smo pridobili podatke o učnem uspehu, času sedenja otrok ter športni dejavnosti njihovih staršev. V magistrski nalogi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo nekaterih osnovnih deskriptivnih statistik ter t-preizkusom za neodvisne vzorce. Povezanosti med gibalno učinkovitostjo otrok s sedentarnim življenjskim slogom nismo potrdili. Raziskava je pokazala, da pri dekletih obstaja povezava med učnim uspehom ter njihovo gibalno učinkovitostjo. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezava med športno dejavnostjo staršev in posameznimi testi gibalne učinkovitosti pri dečkih.
Keywords: učni uspeh, sedenje, aktivnost staršev, športnovzgojni karton
Published: 01.09.2020; Views: 190; Downloads: 23
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro
Tjaša Jug, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med sabo povezujeta. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi in vsebine, katerih poznavanje je nujno za nadaljnje razumevanje dela. Tako sta najprej predstavljena predmeta šport in spoznavanje okolja, v nadaljevanju pa je poudarek na medpredmetnem povezovanju in pojmu učne poti, prav tako je predstavljen pouk zunaj učilnice s poudarkom izkustvenega učenja in učinki takega načina izvajanja učenja. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še mesto Zreče in Brinjevo goro kot vrh zamišljene učne poti. V praktičnem delu smo načrtovali krožno učno pot na Brinjevo goro z različnimi konkretnimi aktivnostmi in postajami na tej poti, pri čemer je pri določenih aktivnostih večji poudarek na športu, pri nekaterih na spoznavanju okolja, pri določenih aktivnostih pa se ta dva predmeta med sabo prepletata in smiselno povezujeta. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno usmerjene, primerne za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in načrtovane na način, da so učenci čim bolj aktivni in svet spoznavajo izkustveno. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem in ostalim predstavimo in ponudimo konkretno učno pot, po kateri se lahko odpravijo in hkrati usvajajo različne cilje športa in spoznavanja okolja, ob tem pa se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost in sprejemanje različnih mnenj, hkrati pa na celotni učni poti neposredno spoznavajo tudi pomen tempa in obremenitve telesa, različne naravne oblike gibanja in pomen varovanja okolja.
Keywords: medpredmetno povezovanje, šport, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, učna pot, Brinjeva gora
Published: 30.07.2020; Views: 429; Downloads: 190
.pdf Full text (1,64 MB)

8.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Keywords: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Published: 09.06.2020; Views: 296; Downloads: 40
.pdf Full text (910,94 KB)

9.
Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017
Kaja Jaušovec, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Keywords: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Published: 09.06.2020; Views: 328; Downloads: 52
.pdf Full text (1,50 MB)

10.
Učinkovitost programa strnjene vadbe osnovnih odbojkarskih prvin v petem razredu osnovne šole
Zala Gracej, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti ter evalvirati program strnjene vadbe osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov. Prav tako smo želeli preveriti in ovrednotiti teoretično ter praktično znanje učencev. V program smo vključili petnajst učencev petega razreda OŠ Muta, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno, kavzalno-eksperimentalno ter komparativno metodo pedagoškega raziskovanja. Pred izvedbo programa, takoj po izvedbi in tri mesece po izvedbi, smo preverili teoretično in praktično znanje zgornjega ter spodnjega odboja sodelujočih. Teoretično znanje smo preverili s pomočjo »Vprašalnika o teoretičnem poznavanju odbojkarskih prvin«, rezultate pa smo kasneje obdelali v programu SPSS s Friedmanovi preizkusom. Praktično znanje smo preverili s pomočjo oblikovanih kriterijev tehnične pravilnosti izvedbe zgornjega in spodnjega odboja, ki so nastali na podlagi teorije. Na podlagi le-teh smo določili, ali je merjenčevo praktično znanje dobro, srednje ali slabo. Predvidevali smo, da bodo rezultati takoj po strnjeni vadbi pokazali boljše teoretično kot tudi praktično znanje osnovnih odbojkarskih prvin, in da bodo učenci sposobni tudi igre 1 : 1, po treh mesecih pa bo znanje nekoliko upadlo, vendar bo še vedno višje, kot je bilo pred izvedbo programa. Rezultati so pokazali statistično značilno razliko med teoretičnim poznavanjem zgornjega in spodnjega odboja, pred in po izvedbi programa, rezultati so bili seveda boljši po sami izvedbi programa. Prav tako so merjenci napredovali tudi v praktični izvedbi zgornjega in spodnjega odboja. Po treh mesecih je teoretično in praktično znanje učencev nekoliko upadlo, vendar je bilo še vedno višje kot pred izvedbo programa. Presenetljivo se je ponekod nivo znanja, po treh mesecih, po izvedbi programa dvignil. Učenci tudi po zaključku strnjene vadbe še niso bili sposobni igre 1 : 1 , prav tako se v okviru programa nismo lotili učenja spodnjega servisa. Glede na sprotne analize in evalvacije izvedenih vadbenih enot smo podrobni program vadbe sprotno prilagajali, zato lahko rečemo, da je bil kljub temu, da nismo izvajali igre 1 : 1, uspešno izveden, saj smo uresničili zadane cilje. Usvajanje osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov predstavlja za učence prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja velik izziv. Za oblikovanje ustreznih gibalnih vzorcev je v tem starostnem obdobju treba nameniti vadbi teh elementov: najprej večji obseg strnjene vadbe, kasneje pa urjenje ter izpopolnjevanje naučenih vzorcev v rednih časovnih intervalih. Le tako bodo učenci osvojili osnovne tehnične elemente odbojkarske igre do te mere, da bodo lahko v višjih razredih osnovne šole svoje zanje nadgradili in sodelovali pri igri čez vrvico 3 : 3 ter mali odbojki.
Keywords: odbojka, gibalna dejavnost, šport, trenažni proces, učenci
Published: 03.02.2020; Views: 564; Downloads: 147
.pdf Full text (1,19 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica