| Opis: | Živimo v času medijev in socialnih omrežij, zato nas dejstvo, da so se pojavile nove oblike
komunikacije, ne bi smelo presenetiti. Ena izmed teh oblik je brez dvoma podcast.
Priljubljenost le-tega stalno narašča, zato smo se odločili opraviti stilno analizo izbranih
nemških true crime podcast oddaj z namenom, da spoznamo in opišemo lastnosti te
aktualne in precej priljubljene besedilne vrste. Eden izmed razlogov za izbiro prav te
besedilne vrste je tudi precejšnja neraziskanost tega področja.
Preden smo se lahko posvetili sami stilni analizi, smo morali definirati pojem podcast ter
skušali opredeliti besedilno vrsto podcast; pri tem smo jo na podlagi skupnih lastnosti
primerjali z že obstoječimi uveljavljenimi besedilnimi vrstami, kot so intervju, reportaža,
diskusija oz. razprava, radijska oddaja, komentar in zgodba (v dokumentarni obliki).
Tukaj smo odgovorili na vprašanje, ali lahko na podcast gledamo kot samostojno
besedilno vrsto ali zgolj kot preplet že obstoječih (prej omenjenih) besedilnih vrst.
Podcast (tudi podkast) je digitalna vsebina, ki jo je mogoče s spleta v zvočni ali video
datoteki prenesti na računalnik ali katerokoli drugo prenosno napravo. Sprva so podcasti
vključevali samo zvočne vsebine, temu so se kasneje priključile tudi video vsebine. Naš
material za stilno analizo sestoji izključno iz zvočnih posnetkov in spada pod žanr true
crime, ki je en izmed najbolj priljubljenih žanrov sodobnega časa. Zato menimo, da so
izbrana besedila tako vsebinsko kot časovno aktualna. Izbrali smo štiri podcast oddaje iz
štirih različnih nemško govorečih podcastov, in sicer: Die Sekte von Hanau (iz podcasta
Verbrechen von nebenan: True Crime aus der Nachbarschaft), Geheimakte Peggy (iz podcasta Geheimakte), Das Verschwinden der Lolita B. (iz podcasta True Crime
Germany) in pa Annelieses Exorzismus & Frauke Liebs (iz podcasta Mordlust).
Prednost podcasta je v njegovi lastnosti, da omogoča poslušanje enkrat prenesene
vsebine tudi v kasnejšem času. To pomeni tudi, da ga lahko spremljamo brez internetne
povezave, kjer in kadarkoli, pod pogojem, da smo ga prej prenesli na našo napravo.
Naslednja prednost podcasta se nanaša na ustvarjanje le-tega, saj ga lahko ustvari vsak
uporabnik osebnega računalnika na katerokoli temo in tega svobodno naloži na splet.
Poleg njegovih lastnosti, povezanih s prenosnostjo, intimnostjo in dostopnostjo, podcast
zaznamuje tudi prisotnost raznih formatov: solo/solistični podcast, podcast s
sogostiteljem, intervju podcast, diskusijski podcast, fikcijski podcast, pripovedovalni
podcast.
Kot smo prej omenili, je naš material za stilno analizo sestavljen izključno iz zvočnih
posnetkov, zato smo odgovarjali na vprašanje, v kolikšni meri so v podcastu prisotne
lastnosti govorjenega jezika, saj podcast praviloma velja za dvogovorno besedilo. V njem
se (razen v solo podcastu) pogovarjata vsaj dve osebi. Tukaj torej lahko govorimo o
pogovoru oz. dialogu. Izhajajoč iz predpostavke, da je podcast zvočni pogovor najmanj
dveh oseb, smo lahko našli lastnosti govorjenega jezika, kot so spontanost, sproščenost,
nepovratnost, pristnost, naravnost in odvisnost od konteksta. Prav tako govorjeni jezik
in pogovor zaznamujejo številne lastnosti, kot so pavze, enostavne povedi (parataksa),
členki, medmeti itd.
Naše delo odgovarja tudi na vprašanje, v kolikšni meri podcast dopušča implicitnost, saj
so sogovorci tukaj del iste komunikacijske situacije, poslušalci oz. publika pa je ločena od
te situacije. Zato se naša četrta teza glasi, da bomo v analiziranih podcast oddajah našli
več eksplicitno jezikovno izraženih pojmov kot implicitno, glede na to, da so govorci del
iste komunikacijske situacije, publika pa se nahaja izven te situacije.
V sklopu stilne analize smo se posvetili uporabljenemu besedišču, govornemu slogu,
retoričnim figuram in prevladujočim stilnim ravninam ter poskušali določiti, kateri
funkcionalni slog prevladuje v analiziranih podcast oddajah. |
|---|
