| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Avtorji:ID Grgurič, Luka (Avtor)
ID Grobelnik Mlakar, Silva (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Lešnik, Mario (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Grguric_Luka_2019.pdf (1,77 MB)
MD5: 210D68F2E6608B31BC7E582E31493593
PID: 20.500.12556/dkum/c20ff9cb-b2c2-4fce-8b3a-741b6611760f
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede:paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/DKUM-73872 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:4FFINIBJ
Datum objave v DKUM:15.07.2019
Število ogledov:1442
Število prenosov:116
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
GRGURIČ, Luka, 2019, Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor. [Dostopano 18 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73872
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:24.06.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of grafting on yield and yield quality in two tomato varieties
Opis:Most worldwide tomato production takes place in greenhouses which often use intensive and unsustainable systems with large inputs of fertilizers, water and plant protection chemicals. With the use of grafting, the need for these inputs could be decreased as well as enable production in less suitable areas. In 2018, at UKC Pohorski dvor, an experiment was carried out where two tomato varieties (cv. Arletta F1 and cv. Benatar F1) were grafted onto a resistant rootstock 'TOR 9055 F1'. The study showed that cleft grafting is relatively simple, even for people with little experience. A 96.7% ('Arletta F1') and 91.2% ('Benatar F1') success rate was achieved. In the open field experiment, with distinctly unfavourable weather conditions, grafting did not significantly affect yield or yield quality. However, a significant difference was recorded when comparing the two varieties included in the experiment. Cv. Arletta F1 attained a significantly higher total (16.670 kg ha-1) and marketable (8.580 kg ha-1) yields when compared to cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Due to the unfavourable weather conditions during the experiment, the presence of late blight on plant leaves was also visually recorded (% of affected leaf surface). Grafting also did not have a significant influence on the overall presence of late blight. We recorded 8,6% higher leaf infection on cv. Benatar F1 compared to cv. Arletta F1.
Ključne besede:Tomato, Grafting, Variety, Yield, Quality


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici