Naslov: | Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide |
---|
Avtorji: | ID Sluga, Manja (Avtor) ID Brumen, Milan (Mentor) Več o mentorju...  ID Fajmut, Aleš (Komentor) |
Datoteke: | MAG_Sluga_Manja_2017.pdf (1021,95 KB) MD5: 923E257455E77EB17B2F60E626AC4978 PID: 20.500.12556/dkum/1ea42945-ba5c-4769-9766-e824bcbfe6c4
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
|
---|
Opis: | V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze,
G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena
signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov. |
---|
Ključne besede: | strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [M. Sluga] |
---|
Leto izida: | 2017 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-68667  |
---|
UDK: | 616.12(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 2385828  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:XN4WARFU |
---|
Datum objave v DKUM: | 23.02.2018 |
---|
Število ogledov: | 1972 |
---|
Število prenosov: | 176 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FZV
|
---|
:
|
SLUGA, Manja, 2017, Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : M. Sluga. [Dostopano 4 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68667
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |